Boris Kalin: Razlika med redakcijama

Kalin se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, [[študij]] pa nadaljeval v [[Zagreb]]u na [[Akademija za likovno umetnost v Zagrebu|Akademiji za likovno umetnost]], kjer je med leti 1924-1929 študiral kiparstvo pri profesorjih [[Rudolf Valdec|Rudolfu Valdecu]], [[Franjo Kršinić|Franju Kršiniću]], Ivu Krediću in [[Ivan Meštrović|Ivanu Meštroviću]]. Od leta 1945–1970 je bil [[profesor]] za kiparstvo na [[Akademija za likovno umetnost v Ljubljani|ljubljanski likovni akademiji]]. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen. Leta 1953 je postal redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].

Med njegovimi javnimi deli velja izpostaviti ''Splavarja'' na [[Bled]]u in v [[Celje|Celju]], nepostavljeni spomenik [[kralj]]u [[Aleksander I.|Aleksandru I.]] v [[Mariboru]], ''Talca'' v [[Begunje|Begunjah]] in v [[Gramozna jama|Gramozni jami]] v Ljubljani ter kip ''Petnajstletna'' in ''Portret Maršala Tita'' za katera je leta 1947 in 1948 dobil [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Leta 1950 je še enkrat dobil Prešernovo nagrado, tokrat za ''Spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki''.