Zgornje Bitnje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 110:
Turški vpadi so se proti koncu 16. stoletja preusmerili na [[Prekmurje]]. Toda ko so [[1593]] leta doživeli hud poraz v [[Bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]], je bilo konec turške nevarnosti za naše kraje. Takrat je padel tudi njihov poveljnik [[Hasan Predojević|Hasan paša]]. Ljubljanski nadškof Tomaž Hran je dal iz njegove dragocene obleke sešiti mašni plašč. Ta se še sedaj nahaja v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ko je bilo leta [[1606]] sklenjeno premirje s Turki, so se naši predniki lahko dokončno oddahnili.
===Potresi===
Kljub ogromnemu napredku znanosti, potresov še ni mogoče napovedovati, niti jih preprečevati. Zato še vedno vzbujajo strah in grozo.
Prvi zgodovinsko potrjen hujši potres je prizadel naše kraje leta [[792]]. Podatki o škodi in žrtvah žal niso znani. Takrat je v naših krajih vladal [[franki|frankovski]] kralj in kasnejši rimski cesar [[Karel Veliki]] ([[768]] - [[814]]).
Zelo močan [[potres]] je prizadel naše kraje 26. marca [[1511]]. Žarišče potresa je bilo na območju [[Idrija|Idrije]] ([[Potres na Idrijskem 1511]]). Skoraj vse zidane zgradbe so bile močno poškodovane ali pa porušene. Tudi vsi trije loški gradovi so bili hudo prizadeti. Starega gradu pod [[Lubnik]]om in Zgornjega stolpa na Kranceljnu zaradi močnih poškodb niso več obnovili. Takoj pa so pričeli obnavljati sedanji [[loški grad]]. Takratni freisinški škof Filip ([[1498]] - [[1541]]) je naročil glavarju loškega gospostva Pavlu Raspu, da naj skrbi za njegovo obnovo. Enako je veljalo za [[kašča|kaščo]] na Spodnjem trgu. Zato so naložili podložnikom nove davke in uvedli dodatno tlako. V spomin na potres in obnovo so na obe zgradbi namestili spominski plošči. Čeprav je od takrat preteklo že skoraj petsto let, sta obe plošči ohranjeni še danes.
Istega dne kot je bil idrijski, se je zgodil silovit potres tudi v [[Furlanija|Furlaniji]]. V obeh potresih je takrat umrlo okoli 12000 ljudi.
14. aprila [[1895]] je prizadel Ljubljano in okoliške kraje nov [[Ljubljanski potres|močan potres]]. Veliko zgradb je bilo porušenih, še več pa je bilo poškodovanih. Umrlo je sedem ljudi, škode pa je bilo za 7 milijonov goldinarjev. Takratni ljubljanski župan [[Ivan Hribar]] ([[1896]] - [[1910]]) je najbolj zaslužen za hitro in učinkovito obnovo Ljubljane.
Starejši Bitenjčani so se spomnili, da so se takrat tudi v naših vaseh tla močno tresla še več dni po glavnem potresu. Posebne škode ni bilo, saj so bile hiše večinoma lesene. Ljudi je bilo strah, ker se tla nikakor niso hotela umiriti. Zato so se zgroženi množično zatekali v cerkev Marijinega oznanjenja v [[Crngrob]] in prosili Marijo za pomoč.
== Viri ==
| |||