Zgornje Bitnje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 83:
Podložniki kljub cesarjevem ukazu niso mirovali. Njihov glavni pobudnik in upornik je bil Jernej Šifrer.
==Upornik Jernej Šifrer==
[[Ivan Tavčar]] piše v [[Visoška kronika|Visoški kroniki]] tudi o "[[vojvoda|vojvodi]] Jernaču Šifrerju iz Bitnej". Resnici na ljubo je treba zapisati, da Jernač (Jernej) ni bil Bitenjčan, doma je bil v Žabnici. Verjetno ga je Tavčar imenoval za Bitenjčana zaradi tega, ker je bila tudi Žabnica v tistih časih v bitenjski županiji.
Jernej Šifrer je bil rojen okoli leta [[1590]] pri Tajnetu v Spodnji Žabnici. Točen rojstni datum ni znan, ker so v starološki fari, kamor je takrat spadala Žabnica, uvedli matične knjige šele 20 let pozneje. Njegovo življenje je bilo izredno dejavno in razburljivo. O tem bi lahko napisali debelo knjigo. V tem zapisu so omenjeni le nekateri najbolj značilni dogodki iz njegovega življenja.
Gospodar Tajnetovega grunta je postal prav v času, ko je freisinški škof Vid Adam povišal obveznosti svojim podložnikom. Škofova blagajna je bila zaradi [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojne]] ([[1618]] - [[1648]]) prazna. Zato je toliko bolj pritiskal na svoje podložnike. Freisinški komisar v Škofji Loki Jurij Puecher je zato predpisal, da morajo podložniki loškega gospostva poleg rednih dajatev plačati še robotnino, katere višina je bila odvisna od velikosti kmetije. Medtem ko so podložniki drugih županij po večini plačali tudi to obveznost, so se v bitenjski županiji temu uprli. Najbolj dejaven in vztrajen pri tem je bil prav Jernej Šifrer. On je bil pobudnik, da so poslali pritožbo kranjskemu deželnemu glavarju in uspeli. Podložnikom so morali vrniti že pobrani denar.
Puecher pa kljub temu ni odnehal. Podložnikom je ponovno predpisal dodatne obveznosti. Ti pa so se ponovno uprli. Jernej je zbral poseben petčlanski kmečki odbor. Odpotovali so v Regensburg, kjer se je cesar Ferdinand III. udeleževal zasedanja državnega zbora. Tam so ga počakali kar pred cerkvijo, ko je šel k maši, in mu osebno izročili svojo pritožbo. Toda imeli so smolo. V cesarjevem spremstvu je bil takrat tudi njihov stari nasprotnik iz Škofje Loke Puecher. Njemu je uspelo, da mu je cesar izročil pritožbo kmetov, ne da bi jo prej prebral.
Cesar je potem še tretjič izdal posebno resolucijo glede loških podložnikov. Ponovil je ukaze iz prejšnjih dveh in navedel, da so ti ponovno prelomili pokorščino. Zato naroča kranjskemu deželnemu glavarju, da naj ujame glavnega upornika Jerneja Šifrerja in ga zapre. Tako je Jernej prišel v neposreden spor s samim cesarjem. Seveda pri tem ni imel nobene možnosti za uspeh. Ali so ga res zaprli, ni znano.
Freisinški škof Vid Adam je medtem umrl. Novi škof Albrecht Sigmund je bil bolj popustljiv kot njegov predhodnik. Spori s podložniki so se sčasoma umirili. Jernej Šifrer pa je v tem času prišel v spor s podložniki. Od njih je zahteval, naj mu povrnejo 340 goldinarjev, ki jih je baje porabil zato, ker se je za njih pravdal z gosposko. Podložniki mu denarja niso hoteli dati. Trdili so, da so mu v ta namen že v prejšnjih letih dali dovolj denarja. Ko je spor prišel pred sodišče, je Jernej pravdo izgubil. Več kot tri desetletja trajajoči spori loških podložnikov z gosposko so se takrat končali. So pa dodobra razburkali takratno življenje vse do cesarjevega prestola. Datuma Jernejeve smrti kljub raziskovanjem mnogih ljudi, ki se ukvarjajo z rodoslovjem, doslej žal še ni uspelo ugotoviti.
== Viri ==
| |||