Zgornje Bitnje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 61:
Avstrijska oblast je po [[marčna revolucija|marčni revoluciji]] [[1849]]. leta ustanovila upravne občine. Dve leti kasneje je bila ustanovljena uprava občina Stražišče, ki je zajemala tedanja naselja Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, Gorenjo Savo, Stražišče ter Šmarjetno goro. Imela je 345 hiš in 2279 prebivalcev. Bitenjska županija pa se je dokončno preselila v zgodovino.
===Obveznosti bitenjskih podložnikov===
[[Podložnik]]i so bili dolžni poravnavati svoje obveznosti do loškega gospostva bodisi z delom ([[tlaka]]), z [[denar]]jem ([[davek[[) ali pa s kmetijskimi pridelki (desetina). Vse te obveznosti so bile natančno zapisane v [[urbar|jih]] za vsako kmetijo posebej. Razmeroma najbolj so bili obremenjeni ravno podložniki na Sorškem polju, saj je bilo to v primerjavi z ostalimi področji na ozemlju loškega gospostva tudi najbolj rodovitno.
Tlaka bitenjskih podložnikov je bila raznovrstna. Morali so voziti apno in kamenje k vsem trem loškim gradovom za njihovo utrjevanje. Enako gradivo so morali voziti tudi k grajskim [[mlin|om]] pod mestom, da so z njim obnavljali [[jez]]ove. Tudi vodo za mestno kopališče so morali voziti. Kositi so morali grajske travnike v Žabnici in še mnogo drugega.
Bitenjski podložniki so morali tovoriti tudi vino z dolenjskih freisinških posesti in to s 26 konji. Dosti hujše je bilo tovorjenje sladkih vin iz [[Italija|Italije]] preko [[Škofja Loka|Škofje Loke]] in naprej do Judenburga, kasneje pa celo do Mauterndorfa na Salzburškem. Tovorniške poti so bile v tistih časih zelo slabe in nevarne. Zaradi tega pa je zastajalo tudi delo na polju.
Obveznost do tlake se je tekom stoletij polagoma manjšala. Nadomeščale pa so jo denarne dajatve. Tako so v nekem obdobju morali plačevati po 165 do 209 denarjev letno. Tudi ob smrti podložnika - gospodarja grunta, so morali nasledniki plačati mrtvaščino. Poseben prispevek pa so morali plačati tudi ob izvolitvi novega škofa.
Kljub temu, da se denarne obveznosti podložnikov do loškega gospostva niso bistveno spreminjale, pa se je njihov položaj s časoma močno poslabšal. Zaradi vojn z Benečani in pogostih vdorov [[Turki|Turkov]], je deželni [[knez]] po odobritvi deželnih stanov nalagal vedno nove davke. Tako je loško gospostvo moralo plačati za leto [[1487]] kar 2500 goldinarjev. Večino te vsote je gospostvo prevalilo na svoje podložnike. Tako je na kmetijo odpadlo več kot 2 goldinarja davka. Položaj kmetov je postal tako težak, da so ti grozili, da bodo začeli opuščati svoje kmetije. Ker se oblast na pritožbe ni ozirala in je davke celo povišala, je prišlo do uporniškega vretja. Središče tega dogajanja je bila ravno bitenjska županija.
== Viri ==
| |||