Spirulina: Razlika med redakcijama

Spirulina je enocelična alga in spada med modrozelene alge. Je vlaknasta alga. Ker je zelo prilagodljiva alga, jo je lahko gojiti. Najdemo jo v raznovrstnih okoljih, npr. v prsti, pesku, močvirju, alkalnih jezerih in slankasti vodi, v morju in sladki vodi, najbolje pa uspeva v slanih vodah toplega podnebja ([[Afrika]], [[Kitajska]], Mehika). Kot [[prehransko dopolnilo]] se uporablja v obliki tablet, kapsul, praška, ponekod je tudi dodana hrani.

S pomočjo kapilarne kolonsko-plinske kromatografije so dokazali, da Spirulinaspirulina vsebuje nenavadno visoke količine [[gama-linolenska kislina|gama-linolenske kisline]], ki je esencialna polinenasičena maščobna kislina.

Vitamin B(12) in ostali vitamini iz skupine B, [[vitamin A]], [[vitamin E]]

Z raziskavo na podganah so proučevali vrednosti beta karotena in vitamina A. Pri prvem eksperimentu so nekaterim podganam dajali sintetični vitamin A (kontrola), druge pa so dobivale spirulino. Ugotovili so, da je bila koncentracija v jetrih signifikantno večja pri podganah, ki so dobivale spirulino. Pri drugem eksperimentu pa so ugotovili, da je absorpcija [[beta karoten|beta karotena]] pri 550 in 1100 mikrogramih manjša pri podganah, ki so prejemale spirulino kot pri tistih, ki so dobivale sintetični beta karoten. Razlika pa postane nesignifikantna pri odmerku 275 mikrogramov. Dobljene vrednosti vitamina A niso pokazale odvisnosti od odmerka, so pa bile v jetrih in plazmi veliko večje od pričakovanih, kar kaže na to, da bi bila spirulina lahko vir vitamina A.

S pomočjo X-žarkovne fluorescenčne analize so dokazali, da spirulina vsebuje veliko mikroelementov, ki jih telo potrebuje. Vsebuje [[železo]], [[kalcij]], [[kalij]], [[cink]], [[magnezij]], [[natrij]], [[mangan]], [[selen]], [[krom]], [[jod]] in druge minerale v sledeh. Dokazali so tudi, da se razlikuje sestava alg, gojenih na različnih področjih. Vsebujejo isti spekter elementov, vendar se vsebnost le teh razlikuje.

[[Karotenoidi]], [[klorofil]], fikocianin, alofikocianin, beta karoten.

V ekstraktih so dokazali karotenoide, fenolne spojine in razgradne produkte klorofila, fikocianin in alofikocianin. V raziskavi so dokazali, da je najpomembnejši [[antioksidant]] fikocianin. V različnih frakcijah so proučevali antioksidativni učinek, pri čemer je večja vsebnost fikocianina pomenila večjo antioksidativno učinkovitost.

Učinek so preučevaliproučevali pri 36 preiskovancih (16 moških in 20 žensk, starih od 18-65 let), ki so šest tednov prejemali 4,5 g spiruline peroralno na dan. Namen raziskave je bil ovrednostiti učinek spiruline na serumske lipide, [[glukoza|glukozo]], [[aminotransferaza|aminotransferaze]] in krvni pritisktlak. Preiskovanci med jemanjen spiruline niso spreminjali prehrane ali načina življenja. Rezultati so pokazali, da ni signifikantne razlike v vrednostih glukoze in aspartat aminotransferaz, pokazale pa so se signifikantne razlike v vrednostih triacilglicerola, celokupnega [[holesterol|holesterola]] in HDL holesterola, pa tudi spremembe v krvnem tlaku. Zaključki raziskave so bili, da ima spirulina hipolipemični učinek, predvsem na triacilglicerol in LDL holesterol, neposredno pa tudi na celokupni holesterol in HDL holesterol. Poleg tega zniža sistolični in diastolični krvni pritisktlak.

Učinek spiruline so proučevali pri bolnikih s [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]] tipa II. Raziskavo so izvedli na 25 bolnikih. Dva meseca so jemali 2 g spiruline na dan. Ugotovili so znižane koncentracije glukoze na tešče in po obedu ter znižane koncentracije HbA(1c). Poleg tega so se znižale koncentracije celokupnega holesterola in LDL holesterola, zvišale pa vrednosti HDL holesterola. Ugotovili so, da spirulina vpliva na uravnavanje krvnega sladkorja.

Proučevali so vpliv spiruline pri bolnikih z nefrotskim sindromom, pri katerih se v urinu izgublja mnogo proteinov, posledično se zmanjša krvni pritisk. Zaradi tega se poveča sinteza [[albumin|albumina]] in drugih proteinov v jetrih, vključno z lipoproteini, kar vodi v sekundarno hiperlipidemijo. Gama linolenska kilsina lahko prepreči kopičenje holesterola v telesu. Raziskavo so izvedli pri 23 bolnikih (starih 2 do 13 let). Razdelili so jih na dve skupini, pri čemer je ena dobivala samo zdravila, druga pa zdravila in spirulino. Ugotovili so, da spirulina pomaga pri zniževanju povišanih koncentracij lipidov pri bolnikih z nefrotskim sindromom.