Spirulina: Razlika med redakcijama

'''Fotosintetski pigmenti'''<br />

Karotenoidi, klorofil, fikocianin, alofikocianin, beta karoten.

 

== Delovanje ==

In vitro in in vivo je bilo dokazano, da spirulina ima farmakološko aktivnost.

 

Pripravki spiruline naj bi imeli vpliv na imunski sistem, povečali naj bi aktivnost makrofagov, stimulirali produkcijo protiteles in citokinov ter aktivirali ter mobilizirali T in B celice. Učinkovali naj bi tudi proti nekaterim virusom, npr. herpes virusu, citomegalovirusu, influenza virusu in virusu HIV. Na podlagi antioksidativnega učinka bi mogoče lahko tudi inhibirala karcinogenezo.

Učinkovita naj bi bila pri nekaterih alergijah, anemiji, raku, kardiovaskularnih boleznih, hiperglikemiji, hiperlipidemiji ter pri oslabljenem imunskem sistemu.

 

V ekstraktih so dokazali karotenoide, fenolne spojine in razgradne produkte klorofila, fikocianin in alofikocianin. Najpomembnejši antioksidant naj bi bil fikocianin. V različnih frakcijah so proučevali antioksidativni učinek, pri čemer je večja vsebnost fikocianina pomenila večjo antioksidativno učinkovitost.

 

Učinek so preučevali pri 36 preiskovancih (16 moških in 20 žensk, starih od 18-65 let), ki so šest tednov prejemali 4,5 g spiruline peroralno na dan. Namen raziskave je bil ovrednostiti učinek spiruline na serumske lipide, glukozo, aminotransferaze in krvni pritisk. Preiskovanci med jemanjen spiruline niso spreminjali prehrane ali načina življenja. Rezultati so pokazali, da ni signifikantne razlike v vrednostih glukoze in aspartat aminotransferaz, pokazale pa so se signifikantne razlike v vrednostih triacilglicerola, celokupnega holesterola in HDL holesterola, pa tudi spremembe v krvnem tlaku. Zaključki raziskave so bili, da ima spirulina hipolipemični učinek, predvsem na triacilglicerol in LDL holesterol, indirektno pa tudi na celokupni holesterol in HDL holesterol. Poleg tega zniža sistolični in diastolični krvni pritisk.

 

Ugotavljali so vpliv spiruline pri bolnikih z nefrotskim sindromom, pri katerih se v urinu izgublja mnogo proteinov, posledično se zmanjša krvni pritisk. Zaradi tega se poveča sinteza albumina in drugih proteinov v jetrih, vključno z lipoproteini, kar vodi v sekundarno hiperlipidemijo. Gama linolenska kilsina lahko prepreči kopičenje holesterola v telesu. Raziskavo so izvedli pri 23 bolnikih (starih 2 do 13 let). Razdelili so jih na dve skupini, pri čemer je ena dobivala samo zdravila, druga pa zdravila in spirulino. Ugotovili so, da spirulina pomaga pri zniževanju povišanih koncentracij lipidov pri bolnikih z nefrotskim sindromom.

 

Primerjali so dve skupini podhranjenih otrok: 84 okuženih s HIV in 86 neokuženih. Raziskava je trajala 8 tednov. Pri vseh otrocih se je zvišala telesna teža, zmanjšala se je anemija, pri čemer pa je bilo okrevanje manj učinkovito pri otrocih s HIV. Rezultati so pokazali, da je jemanje spiruline ugodno za podhranjene otroke.

 

 

Z dvojno slepo, randomizirano raziskavo, ki so jo izvedli na štirih pacientih, so ugotovili, da spirulina najverjetneje ne vpliva na kronično utrujenost. Pacienti so sami ovrednotili učinek s pomočjo lestvice od ena do deset.

 

Izvedli so dvojno slepo, randomizirano klinično raziskavo pri 24 bolnikih s kroničnim virusnim hepatitisom. Bolniki so en mesec prejemali placebo ali spirulino. Spremljali so zmanjšanje koncentracije aminotransferaz, vendar niso dobili signifikantnih razlik.