Spirulina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m {{slog}}
Nbah (pogovor | prispevki)
Vrstica 1:
{{slog}}
== Značilnosti alge ==
Spirulina je enocelična alga in spada med modrozelene alge. Je vlaknasta alga. Ker je zelo prilagodljiva alga, jo je lahko gojiti. Najdemo jo v raznovrstnih okoljih, npr. v prsti, pesku, močvirju, alkalnih jezerih in slankasti vodi, v morju in sladki vodi, najbolje pa uspeva v slanih vodah toplega podnebja (Afrika, Kitajska, Mehika). Kot prehransko dopolnilo se uporablja se v obliki tablet, kapsul, praška, ponekod je tudi dodana hrani.
 
 
== SESTAVA ==
 
Beljakovine
Vsebnost beljakovin je okoli 65 %, pri čemer vsebuje vse esencialne beljakovine.
 
Maščbobe
S pomočjo kapilarne kolonsko-plinske kromatografije so dokazali, da Spirulina vsebuje nenavadno visoke količine gama-linolenske kisline, ki je esencialna polinenasičena maščobna kislina.
 
Vitamini: vitamin B(12) in ostali vitamini iz skupine B, vitamin A, vitamin E
 
Z raziskavo na podganah so proučevali vrednosti beta karotena in vitamina A. Pri prvem eksperimentu so nekaterim podganam dajali sintetični vitamin A (kontrola), druge pa so dobivale spirulino. Ugotovili so, da je bila koncentracija v jetrih signifikantno večja pri podganah, ki so dobivale spirulino. Pri drugem eksperimentu pa so ugotovili, da je absorpcija beta karotena pri 550 in 1100 mikrogramih manjša pri podganah, ki so prejemale spirulino kot pri tistih, ki so dobivale sintetični beta karoten. Razlika pa postane nesignifikantna pri odmerku 275 mikrogramov. Dobljene vrednosti vitamina A niso pokazale odvisnosti od odmerka, so pa bile v jetrih in plazmi veliko večje od pričakovanih, kar kaže na to, da bi bila spirulina lahko vir vitamina A.
 
Z raziskavami so potrdili, da spirulina vsebuje majhne količine vitamina B(12) v aktivni obliki. So pa nekatere raziskave pokazale, da je vprašljiva njegova biorazpoložljivost.
 
Minerali
S pomočjo X-žarkovne fluorescenčne analize so dokazali, da spirulina vsebuje veliko mikroelementov, ki jih telo potrebuje. Vsebuje železo, kalcij, kalij, cink, magnezij, natrij, mangan, selen, krom, jod in druge minerale v sledeh. Dokazali so tudi, da se razlikuje sestava alg, gojenih na različnih področjih. Vsebujejo isti spekter elementov, vendar se vsebnost le teh razlikuje.
 
Fotosintetski pigmenti
Karotenoidi, klorofil, fikocianin, alofikocianin, beta karoten.
 
 
== Delovanje ==
 
In vitro in in vivo je bilo dokazano, da spirulina ima farmakološko aktivnost.
 
Verjetni učinki spiruline
Pripravki spiruline naj bi imeli vpliv na imunski sistem, povečali naj bi aktivnost makrofagov, stimulirali produkcijo protiteles in citokinov ter aktivirali ter mobilizirali T in B celice. Učinkovali naj bi tudi proti nekaterim virusom, npr. herpes virusu, citomegalovirusu, influenza virusu in virusu HIV. Na podlagi antioksidativnega učinka bi mogoče lahko tudi inhibirala karcinogenezo.
Učinkovita naj bi bila pri nekaterih alergijah, anemiji, raku, kardiovaskularnih boleznih, hiperglikemiji, hiperlipidemiji ter pri oslabljenem imunskem sistemu.
 
Antioksidativno delovanje
V ekstraktih so dokazali karotenoide, fenolne spojine in razgradne produkte klorofila, fikocianin in alofikocianin. Najpomembnejši antioksidant naj bi bil fikocianin. V različnih frakcijah so proučevali antioksidativni učinek, pri čemer je večja vsebnost fikocianina pomenila večjo antioksidativno učinkovitost.
 
Antihiperlipemični učinek in antihipertenzivni učinek
Učinek so preučevali pri 36 preiskovancih (16 moških in 20 žensk, starih od 18-65 let), ki so šest tednov prejemali 4,5 g spiruline peroralno na dan. Namen raziskave je bil ovrednostiti učinek spiruline na serumske lipide, glukozo, aminotransferaze in krvni pritisk. Preiskovanci med jemanjen spiruline niso spreminjali prehrane ali načina življenja. Rezultati so pokazali, da ni signifikantne razlike v vrednostih glukoze in aspartat aminotransferaz, pokazale pa so se signifikantne razlike v vrednostih triacilglicerola, celokupnega holesterola in HDL holesterola, pa tudi spremembe v krvnem tlaku. Zaključki raziskave so bili, da ima spirulina hipolipemični učinek, predvsem na triacilglicerol in LDL holesterol, indirektno pa tudi na celokupni holesterol in HDL holesterol. Poleg tega zniža sistolični in diastolični krvni pritisk.
 
Učinek Spiruline so preučevali pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa II. Raziskavo so izvedli na 25 bolnikih. Dva meseca so jemali 2 g spiruline na dan. Ugotovili so znižane koncentracije glukoze na tešče in po obedu ter znižane koncentracije HbA(1c). Poleg tega so se znižale koncentracije celokupnega holesterola in LDL holesterola, zvišale pa vrednosti HDL holesterola. Ugotovili so, da spirulina vpliva na uravnavanje krvnega sladkorja.
 
Ugotavljali so vpliv spiruline pri bolnikih z nefrotskim sindromom, pri katerih se v urinu izgublja mnogo proteinov, posledično se zmanjša krvni pritisk. Zaradi tega se poveča sinteza albumina in drugih proteinov v jetrih, vključno z lipoproteini, kar vodi v sekundarno hiperlipidemijo. Gama linolenska kilsina lahko prepreči kopičenje holesterola v telesu. Raziskavo so izvedli pri 23 bolnikih (starih 2 do 13 let). Razdelili so jih na dve skupini, pri čemer je ena dobivala samo zdravila, druga pa zdravila in spirulino. Ugotovili so, da spirulina pomaga pri zniževanju povišanih koncentracij lipidov pri bolnikih z nefrotskim sindromom.
 
Vpliv na HIV bolnike
Primerjali so dve skupini podhranjenih otrok: 84 okuženih s HIV in 86 neokuženih. Raziskava je trajala 8 tednov. Pri vseh otrocih se je zvišala telesna teža, zmanjšala se je anemija, pri čemer pa je bilo okrevanje manj učinkovito pri otrocih s HIV. Rezultati so pokazali, da je jemanje spiruline ugodno za podhranjene otroke.
 
 
Raziskave, pri katerih niso potrdili učinka spiruline
Vpliv na idiopatsko kronično utrujenost
Z dvojno slepo, randomizirano raziskavo, ki so jo izvedli na štirih pacientih, so ugotovili, da spirulina najverjetneje ne vpliva na kronično utrujenost. Pacienti so sami ovrednotili učinek s pomočjo lestvice od ena do deset.
 
Kronični virusni hepatitis
Izvedli so dvojno slepo, randomizirano klinično raziskavo pri 24 bolnikih s kroničnim virusnim hepatitisom. Bolniki so en mesec prejemali placebo ali spirulino. Spremljali so zmanjšanje koncentracije aminotransferaz, vendar niso dobili signifikantnih razlik.
 
Kljub mnogim raziskavam pa še vedno ni dovolj podatkov o delovanju spiruline.