Paleografija: Razlika med redakcijama

dodanih 2.340 zlogov ,  pred 14 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
Paleografija je interdisciplinarna veda, ki se povezuje s številnimi drugimi vedami (zgodovina, umetnost, literatura, arhitektura, pravo,…).
 
 
'''Zgodovina paleografije'''*** prva omemba – 1708 [[Montefalcon]]
'''2/2 15C''' – pojav tiska (izgublja se znanje izdelave listin)
'''2/2 17C''' – začetki paleografije so povezani s polemiko med jezuiti in benediktinci, iz katere je izšla znanstvena diskusija o začetkih paleografije.
 
[[** jezuiti]]
~ 1643 [[Bolland]] (izdajanje znanstveno kritičnih vitae – življenja svetnikov)
 
~ 1675 [[Papenbroeck]] (nadaljuje izdajo vitae). Napiše metodološko kritično študijo o kritiki virov, s katero poda naslednje ugotovitve:
 
** kritičnost med zanesljivostjo in nezanesljivostjo
 
** starost listine (starejša ko je, manj je zanesljiva)
 
** večina vladarskih listin je falsifikatov
 
[[** benediktinci]]
 
~ 1681 [[Mabillon]] – »oče paleografije«
 
Začetki paleografije so povezani z začetki diplomatike.
Izda šest knjig o diplomatiki z metodologijo reševanja diplomatičnih vprašanj.
Prvi sistematizira latinico, kar predstavlja začetek latinske paleografije.
 
** loči med poslovno - kurazivno in knjižno pisavo
 
** loči med pisavami antike in srednjega veka
 
** NAPAČNO meni, da so nekatere nacionalne pisave zgodnjega srednjega veka produkt germanskih ljudstev.
 
~ 1713 [[Maffei]] – popravi napačno Mabillonovo idejo in korogira, da
 
** nacionalne pisave niso produkt germanskih ljudstev, ampak da so nadaljevanje latinske pisave iz antike, ki jo je vsak narod razvijal na svoj način v treh zvrsteh (minuskula, majuskula in kuraziva).
 
** originalno obstaja le ena pisava, to je latinica
 
'''2/2 18C''' – paleografija pride na univerze (Gissen, Gottingen, Strassbourg)
 
~ [[Galterer]] z univerze v Gottingu
 
** osnoval prvo zbirko faksimil
** ločil je paleografijo od diplomatike
** pisave pa razdelil na minuskulne in majuskulne (majuskulo delo na unicijalo in kapitalo, minuskulo pa na pokončno in kurazivno).
 
 
'''19C''' – klasična doba paleografije in diplomatike
~ ustanavljajo se specialne šole (Pariz, Vatikan, Firence, Oxford,…)
 
 
'''Paleografija pri nas:'''
** ni bogate tradicije, saj se zgodovinopisje začne razvijati šele v 2/2 19C (Franc Kos).
** Milko Kos – srednjeveški rokopisi v slovenščini 1931, paleografska analiza Brižinskih spomenikov
** Nataša Golob – Stiški rokopisi iz 12C
** Gregor Čremošnik – predela bosansko in srbsko zgodovino
1

urejanje