ZZ Top: Razlika med redakcijama

ZZ Top je ameriška rock skupina, ki že vse od leta 1969 deluje v nespremenjeni zasedbi: Billy Gibbons(kitara, orglice), Dusty Hill(bas kitara) in Frank Beard( bobni), poleg tega pa jih že od začetka njihove poti spremlja tudi producent Bill Ham. Prvo ploščo je skupina izdala leta 1971, poimenovala pa jo je kar ZZ Top's first album. Na plošči je že prepoznaven Billyjev slog igranja, tiste, ki pa ZZ Top poznajo le po njihovih hitih iz osemdesetih presenečajo predvsem Frankovi zanimivi ritmi. Nekateri kritiki ocenjujejo, da je plošča premalo udarna, a ravno v tem je njen čar. Naslednje leto so izdali ploščo Rio Grande Mud, ki se od prvenca razlikuje predvsem po udarnejših riffih in nasplošno tršem zvoku. Leto 1973 je za skupino prelomno, saj so takrat izdali ploščo Tres Hombres, ki jo mnogi kritiki štejejo med najboljše rock plošče. Frank in Dusty sta umirila igro in Billyju postavila trdno podlago na kateri je lahko zgradil svoje najboljše sole. S to ploščo je končno prišel tudi hit- La Grange. Pesem govori o mali javni hiši iz Teksasa in vsebuje enega izmed najbolj razpoznavnih riffov vseh časov. ZZ Top so se končno prelevili iz barskega benda v stadionsko atrakcijo, ki je bila leta 1974 sposobna na stadion privabiti 80000 ljudi. Leta 1975 so izdali ploščo Fandango. Ena stran plošče je bila posneta v živo na drugi strani pa so studijski posnetki. Čeprav je bila ideja dobra, se ni ravno obnesla. Live stran plošče zveni nepremišljeno in utesnjeno, višek pa doseže z 9 minutnim jamom na temo Backdoor love affair. Pesem se začne sila obetavno, a glasbenike že po eni minuti zanese v brezplodno nakladanje ob trikrat prehitrem tempu. Live stran je torej z izjemo pesmi Thunderbird neposlušljiva. Ploščo reši čudovita druga stran na kateri so eni izmed njihovih najboljših komadov(npr. Tush, Heard it on the X, Mexican Blackbird,...). Naslednje leto je skupina izdala kar dve plošči, v živo posneto Bringing Texas to people, ki so jo posneli na svoji sloviti World Texas Tour, a ta plošča do danes še ni presneta v digitalno obliko in ploščo Tejas. Čeprav mnogi kritiki to ploščo označujejo kot eno izmed njihovih slabših plošč, vam jo toplo priporočam. Zanimivo je videti kako se skupina poigrava s countyjem in izvaja za njih neznačilne skoraj art-rock komade. Posebna plat plošče so tudi besedila, ki so za razliko od prejšnjih, ki govorijo predvsem o avtih, ženskah in pivu, bolj čustvena. Posebej bi opozoril na zadnjo skladbo Asleep in the desert, ki je ena izmed redkih skladb, ki jih Billy zaigra na akustično kitaro. Izstopa pa tudi Frankovo bobnanje, sej se nam Frank predstavi kot rockersi virtuoz. To je plošča na kateri so ZZ Top pokazali svojo človeško plat, a to fanom očitno ni bilo po godu, zato so si ZZ Top vzeli tri leta pavze.

Ko so se naslednjič leta 1979 prikazali so vzbudili veliko pozornosti, a ne zaradi glasbe, temveč zaradi dolgih brad, ki so si jih v tem času pustili. Ironično je predvsem to, da Dusty ni vedel, da si Billy pušča brado in obratno. Tega leta so izdali ploščo Deguelo. Plošča se drži preverjenega recepta, ki jim je sredi sedemdesetih prinesel slavo, torej govori o pivu ženskah in avtih. Na plošči je nekaj njihovih adutov, naprimer I'm bad I'm nationwide in južnjaško himno Cheap sunglases. Leta 1981 so izdali še manj odmevno El loco.