Brabham: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 36:
==Dirkaška zgodovina - Formula 1==
===Jack Brabham in Ron Tauranac ({{F1|1961}}–{{F1|1970}})===
[[Slika:Brabham_racing_organisation_logo.gif|thumb|right|'Brabham Racing Organisation' je do leta 1968 dirkal s svojimitovarniškim dirkalnikimoštvom]]
Motor Racing Developments se je najprej posvetil služenju denarja z izgradnjo dirkalnikov po naročilu za nižje razrede Formule, zato nov dirkalnik Formule 1 ni bil pripravljen do sredine [[Formula 1 sezona 1962|sezone 1962]]. Brabham Racing Organisation (BRO) je tako moral začeti sezono s starejšo [[Team Lotus|Lotusovo]] šasijo, s katero sta se oba dirkača Brabhama uspela dvakrat uvrstiti med dobitnike točk, dokler na dirki za [[Velika nagrada Nemčije 1962|Veliko nagrado Nemčije]] niso debitirali s turkizno obarvanim dirkalnikom [[Brabham BT3]]. Sicer je Jack Brabham zaradi težave s pedalom za plin odstopil v devetem od petnajstih krogov, toda ob koncu sezone je osvojil dve četrti mesti.<ref>Henry (1985) str. 21–22. Brabham je kupil šasijo [[Lotus 24]], toda je moral zaradi požara v delavnici kasneje uporabljati starejšo različico [[Lotus 21]]. Moštvo Lotus je rezerviralo najnovejšo šasijo [[Lotus 25]] le za svoje dirkače.</ref>
 
[[Slika:Brabham BT3.jpg|thumb|left|260px|[[Brabham BT3]], prvi Brabhamov dirkalnik Formule 1]]
Od [[Formula 1 sezona 1963|sezone 1963]] je bil Brabhamov dirkaški kolega v moštvu Američan [[Dan Gurney]], dirkalniki pa so bili zdaj obarvani v avstralske [[Seznam mednarodnih obarvanj dirkalnikov Formule 1|nacionalne barve]], zeleno in zlato.<ref>Brabham, Nye (2004) str. 147</ref> Jack Brabham je dosegel prvo zmago moštva na neprvenstveni dirki [[Solituderennen 1963|Solituderennen]] v sezoni 1963.<ref>Henry (1985) str . 28</ref> Gurney pa je dosegel prvi prvenstveni zmagi v naslednji [[Formula 1 sezona 1963|sezoni 1963]], na dirkah za [[Velika nagrada Francije 1963|Veliko nagrado Francije]] in [[Velika nagrada Mehike 1963|Veliko nagrado Mehike]]. Brabhamovi tovarniški in privatni dirkalniki so dosegli še tri zmage na neprvenstvenih dirkah v [[Formula 1 sezona 1964|sezoni 1964]].<ref>Henry (1985) str. 35–41</ref> [[Formula 1 sezona 1965|Sezona 1965]] pa ni bila tako uspešna, končala se je celo brez zmage. Brabham je že tri leta zapored končal na tretjem ali četrtem mestu v konstruktorskem prvenstvu, slaba zanesljivost dirkalnikov pa je večkrat po obetavnem začetku uničila dirko. Športni novinarji kot sta bila Mike Lawrence in David Hodges so napisali, da je pomanjkanje denarja stalo moštvo boljših rezultatov, kar je potrdil tudi Ron Tauranac.<ref>Tauranac pravi, (Lawrence (1999) str . 48) da bi tretji mehanik pomenil vidno izboljšanje zanesljivosti dirkalnikov. Lawrence pa zapiše: (Lawrence (1999) str . 71) »Če bi Jack bil pripravljen zapraviti le nekaj več denarja, bi bili rezultati dosti boljši.« Hodges (1990) str . 32 zapiše »Preveč je bilo poudarka na ekonomiji. (...) Tak odnos je Brabhama stal nekaj več zmag.«</ref>
 
Za [[Formula 1 sezona 1966|sezono 1966]] je [[FIA]] podvojila največjo dovoljeno prostornino motorjev na 3,0L, taki motorji pa so bili sila redki. Brabham je uporabljal avstralske motorje [[Repco]], ki pred tem niso nikoli dobavljali motorjev moštvu Formule 1, temeljili pa so na [[aluminij]]astem motorju V8 iz propadlega projekta cestnega avtomobil [[Oldsmobile]] F85.<ref>Lawrence (1999) str . 51–52</ref> Phil Irving iz tovarne [[Vincent Motorcycle]] je bil kot glavni inženir najbolj zaslužen za izgradnjo dobrega motorja v tako kratkem času. Kljub temu, pa jih je le malo verjelo, da bo dirkalnik Brabham-Repco konkurenčen,<ref>Unique str. 43 Moštvo je bilo edino, ki ni sodelovali pri snemanju filma ''Grand Prix'' na prvenstvenih dirkah v tisti sezoni.</ref> toda lahki in zanesljivi Brabhamovi dirkalniki so vse od začetka sezone dirkalni v ospredju. Na dirki za [[Velika nagrada Francije 1966|Veliko nagrado Francije]] na dirkališču [[Reims-Gueux]] je [[Jack Brabham]] postal prvi dirkač v [[Zgodovina Formule 1|zgodovini Formule 1]], ki je zmagal na prvenstveni dirki z dirkalnikom, ki je nosil njegovo ime. Od takrat je ta dosežek uspelo ponoviti le Brabhamovem bivšem moštvenem kolegu [[Bruce McLaren|Brucu McLarnu]]. To je bila le prva od štirih zaporednih zmag, s katerimi je zdaj že štiridesetletni Jack Brabham osvojil še svoj tretji naslov prvaka, s čimer je postal prvi in do sedaj edini dirkač v zgodovini Formule 1, ki je osvojil dirkaški naslov prvaka z dirkalnikom, ki je nosil njegovo ime (''cf'' [[Surtees]], [[Hill (constructor)|Hill]] in [[Fittipaldi Automotive]]). V [[Formula 1 sezona 1967|sezoni 1967]] je naslov prvaka osvojil Jackov moštveni kolega, Novozelandec [[Denny Hulme]], ki je imel med sezono manj težav z okvarami, verjetno zaradi želje Brabhama, da najprej sam preizkusi nove dele dirkalnika.<ref>Lawrence (1999) str . 92 Hulme, Tauranac in Frank Hallam, Repco-Brabhamov glavni inženir, se vsi strinjajo s tem.</ref> Moštvo Brabham je v obeh sezonah osvojilo še konstruktorski naslov.<ref>Fearnley (maj 2006) str. 34–40</ref>
 
Za [[Formula 1 sezona 1968|sezono 1968]] je Avstrijec [[Jochen Rindt]] zamenjal Hulmeja, ki je prestopil v [[McLaren]]. Repco je izdelal močnejšo različico motorja V8, da bi bil konkurenčen Fordovemu novem motorju [[Cosworth DFV]], toda izkazal se je za nezanesljivega. Počasna komunikacija med Veliko Britanijo in Avstralijo pa je naredila popravljanje napak motorja še toliko bolj zapleteno. Dirkalnik je bil hiter, Rindt je v sezoni osvojil dva najboljša štartna položaja, toda Brabham in Rindt sta skupaj končala le tri dirke v sezoni, skupno pa je moštvo osvojilo le deset točk.<ref>Fearnley (maj 2006) str. 41</ref>
 
[[Slika:1970 Brands Hatch Race of Champions Jack Brabham BT33.jpg|thumb|right|320px|[[Brabham BT33]], prvi Brabmahov dirkalnik iz kompaktne ''školjke'']]
Čeprav je za [[Formula 1 sezona 1969|sezoni 1969]] Brabham pridobil motorje Cosworth DFV, pa je Rindt prestopil v Lotus. Njegova zamenjava, [[Jacky Ickx]], je imel dobro drugo polovico sezone z zmagama na dirkah za [[Velika nagrada Nemčije 1969|Veliko nagrado Nemčije]] in [[Velika nagrada Kanade 1969|Veliko nagrado Kanade]], Jack Brabham pa je moral zaradi nesreče na testiranjih izpustiti nekaj dirk.<ref>Henry str . 85</ref> Ickx je osvojil drugo mesto v dirkaškem prvenstvu z 37-imi točkami, prvak pa je postal [[Jackie Stewart]] s 63-imi. Brabham je dosegel nekaj najboljših štartnih položajev in dve uvrstitvi na stopničke, toda kar polovico dirk ni končal. Moštvo Brabham je bilo tudi drugo v konstruktorskem prvenstvu, k čimer je pripomogel tudi [[Piers Courage]] z drugima mestoma na dirkah za [[Velika nagrada Monaka 1969|Veliko nagrado Monaka]] in [[Velika nagrada ZDA 1969|Veliko nagrado ZDA]] s privatnim Brabhamom moštva [[Frank Williams Racing Cars]].<ref>Henry (1985) str . 79–80</ref>
 
Jack Brabham se je nameraval upokojiti ob koncu sezone 1969 in prodati delež v moštvu Tauranacu. Toda Rindtova odločitev, da ostane v Lotusu, je pomenila, da je moral Brabham dirkati še eno sezono.<ref>Lawrence (1999) str. .109 & Brabham, Nye (2004) str . 230–231 Tehnično je bil uslužbenec moštva v svoji zadnji sezoni.</ref> Zmagal je na prvi dirki [[Formula 1 sezona 1970|sezone 1970]] za [[Velika nagrada Južne Afrike 1970|Veliko nagrado Južne Afrike]] in bil med sezono hiter, toda prevečkrat je odstopil zaradi mehaničnih.<ref> Henry (1985) str . 93</ref> Skupaj z drugim dirkačem moštva [[Rolf Stommelen|Rolfom Stommelenom]], sta moštvu prinesla četrto mesto v konstruktorskem prvenstvu.
 
===Ron Tauranac ({{F1|1971}})===
Vrstica 67:
Za [[Formula 1 sezona 1978|sezono 1978]] je imel Murrayov [[Brabham BT46]] več novih tehnologij, s katerimi je želel premagati preveliko težo dirkalnika in ostale pomanjkljivosti zaradi Alfinega motorja. Ecclestone je v moštvo pripeljal dvakratnega prvaka [[Niki Lauda]], ki je imel kar 1 milijon [[dolar]]jev plače, kar je pokril nov italijanski sponzor [[Parmalat]]. V [[Formula 1 sezona 1979|sezoni 1979]] je bil dominantni dirkalnik [[Lotus 79]], ki je izkoriščal podtlak pod dirkalnikom, toda Lauda je zmagal na dveh dirkah z dirkalnikom [[Brabham BT46]], eno od teh s kontroverzno verzijo BT46B z ventilatorjem.
 
Partnerstvo z Alfo Romeo se je med [[Formula 1 sezona 1979|sezono 1979]] končalo, v moštvo pa je prišel mladi Brazilec [[Nelson Piquet]]. Murrayev novi dirkalnik [[Brabham BT48]], ki je dobro izkoriščal podtlak pod dirkalnikom, je bil zgrajen okoli novega motorja Alfa Romeo V12 in je imel revolucionarne karbonske zavore, ki jih je Brabham izdelal prvič poskusno leta 1976. Toda zaradi nepričakovanega upogibanja aerodinamičnih elementov je bilo opravljanje z dirkalnikom nepredvidljivo, motor pa je bil nezanesljiv. Zato je moštvo na koncu sezone zasedalo le osmo mesto v konstruktorskem prvenstvu.<ref>Henry (1985) str . 191</ref> Alfa Romeo je med sezono začela testirati lastni dirkalnik, zato se je moral Ecclestone vrniti na motorje Cosworth DFV, kar je Murray opisal z besedam: »Kot da bi bili na počitnicah!«<ref>Henry (1985) str. 213, 215</ref> Novi lažji dirkalnik [[Brabham BT49]], ki ga je poganjal Cosworthov motor, je bil nared ob koncu [[Formula 1 sezona 1979|sezone 1979]] za dirko za [[Velika nagrada Kanade 1979|Veliko nagrado Kanade]]. Na treningu pred dirko je Lauda napovedal svojo takojšnjo upokojitev, kar je kasneje razložil z besedami: »Dirkanje v krogih mi ne prinaša več užitka.«<ref>Henry (1985) str. 216</ref>
 
[[Slika:2005 Brands Hatch A1GP 25 Sept Christian Glaesel Brabham BT49D.jpg|270px|left|thumb|[[Brabham BT49]] je v štirih sezonah osvojil en naslov]]
Vrstica 75:
 
[[Slika:Piquet - Brabham-BMW BT 54 1985-08-02.jpg|thumb|right|320px|[[Nelson Piquet]] v dirkalniku [[Brabham BT54]]]]
Piquet je na dirki za [[Velika nagrada Francije 1985|Veliko nagrado Francije]] v [[Formula 1 sezona 1985|sezoni 1985]] dosegel zadnjo zmago moštva, preden je po koncu sezone prestopil v [[WilliamsF1|Williams]]. Po sedmih letih in dveh naslovih prvaka ni bil zadovoljen s plačo, ki mu jo je Ecclestone ponudil za [[Formula 1 sezona 1986|sezono 1986]].<ref name="RoePiq" /> Sezona je bila zelo slaba, saj se je Murrayov radikalno dolg in nizek [[Brabham BT55]] z motorji BMW dosegel le dve točki. BMW in Brabham se nista strinjala, ali je bila za slabe rezultate bolj kriva šasija ali motor dirkalnika. [[Elio de Angelis]] je postal prva smrtna žrtev moštva, ko se je [[Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1|smrtno ponesrečil]] na testiranju na dirkališču [[Circuit Paul Ricard|Paul Ricard]]. Avgusta je BMW, ki je razmišljal tudi o svoji dirkalnikih, napovedal izstop iz Formule 1. Murray, ki je v veliki meri prevzel vodenje moštva, kajti Ecclestone je bil bolj zaposlen s svojo vlogo v ''Formula One Constructors Association'', je začutil, da moštvo ne deluje več kot je v zadnjih petnajstih letih, in je zapustil moštvo, novembra pa je prestopil v [[McLaren]].<ref name="BGEnd">Lovell (2004) str . 161–164</ref>
 
Ecclestone je držal BMW-jeve motorje do izteka pogodbe v [[Formula 1 sezona 1987|sezoni 1987]], toda nemška tovarna ni dobavljala konkurenčnih motorjev, boljše motorje pa so dobavljali [[Arrows]]u. Pomembnejši člani moštva, tudi Murray, so povedali, da je tedaj Ecclestone že izgubil interes za vodenje moštva. Sezona 1987 je bila le malo boljša od predhodne sezone, Patrese in de Cesaris sta skupaj zmogla le deset prvenstvenih točk. Ker Ecclestone ni mogel najti dobrega dobavitelja motorjev, je moštvo zamudilo zadnji rok FIE za prijavo v prvenstvo [[Formula 1 sezona 1988|sezone 1988]], in Ecclestone je napovedal umik moštva iz Formuli 1 na dirki za [[Velika nagrada Brazilije 1988|Veliko nagrado Brazilije]] aprila [[1988]]. MRD je prodal [[Alfa Romeo|Alfi Romeo]], kupnina ni znana.<ref name="BGEnd" />
Vrstica 85:
Po aretaciji Luhtija zaradi obtožb o izmikanju plačevanja davkov sredi leta 1989 si je več partnerjev želelo lastništvo nad Brabhamom. Middlebridge Group Limited, japonska inženirska družba, ki je z moštvom Middlebridge Racing sodelovala že v prvenstvu [[Formula 3000|Formule 3000]], je prevzela nadzor nad Brabmahom pred [[Formula 1 sezona 1990|sezono 1990]]. V kupnino je bil vključen tudi kredit 1 milijon [[Britanski funt|funtov]] pri finančni družbi Landhurst Leasing,<ref name="Landhurst">Wright (1998) Case Studies - 'Landhursta za podkupnino posodita denar za odkup Brabhama' [http://www.sfo.gov.uk/publications/1997_1998/section_05.asp#brabham www.sfo.gov.uk]</ref> toda moštvo je ostalo z zelo majhnim proračunom in je v zadnjih treh sezonah osvojila le nekaj uvrstitev med dobitnike točk. Najmlajši sin Jacka Brabham, [[David Brabham|David]], je v sezoni 1990 dirkal kratek čas v moštvu. Podobno tudi [[Damon Hill]], sin nekdanjega prvaka z Breabhamom, Grahama Hilla, v [[Formula 1 sezona 1992|sezoni 1992]]. Hill je prestopil v odmirajoče moštvo Brabham, po tem ko je moštvo odpustilo [[Giovanna Amati|Giovanno Amati]], zadnji dirkačico ki je poskušala dirkati v Formuli 1, dokler ni zmanjkalo sponzorskih sredstev.
 
Argentinec [[Sergio Rinland]] je izdelal zadnje dirkalnike Brabhama okrog motorjev Judd, razen v [[Formula 1 sezona 1992|sezoni 1992]], ko so uporabljali [[Yamaha Motor Company Ltd.|Yamahine]] motorje. V sezoni 1992 se je moštvo redko uspelo kvalificirati na dirke. Hill je zadnjo uvrstitev na dirki dosegel na [[Velika nagrada Madžarske 1992|Veliki nagradi Madžarske]], ko je dosegel enajsto mesto z več kot štirimi krogi zaostanka za zmagovalcem. Še pred koncem sezone je moštvu zmanjkalo denarja in bankrotiralo. Middlebridge Group Limited ni mogel več vračati denarja za kredit zdaj že velik 6 milijon [[Britanski funt|funtov]] pri družbi Landhurst Leasing, ki je šla v prisilno poravnavo. Primer je preiskoval celo britanski urad za preprečevanje prevar. Landhurstovi direktorji so bili spoznani krive korupcije in obsojeni na zaporne kazni, ker so jemali podkupnine za nova posojila Middlebridgu.<ref name="Landhurst" /> Brabham je bila ena štirih moštev, ki je v tisti sezoni zapustila Formulo 1 (''cf'' [[March Engineering]], [[Fondmetal]] in [[Andrea Moda Formula]]). Čeprav so bili pogovori o oživitvi moštva za prihodnjo [[Formula 1 sezona 1993|sezono 1993]], pa je njeno premoženje prešlo na Landhurst Leasing, ki ga je prodala na dražbi leta 1993.<ref>Baker (10. oktober 1993)</ref> Staro tovarno moštva v [[Chessington]]u je leta [[2006]] kupilo moštva [[Carlin DPR]], ki nastopa v prvenstvu [[GP2]].<ref>''Carlin to enter GP2 in 2007'' [http://www.autosport.com/news/report.php/id/55796 www.autosport.com] Monday, [[27. november]] [[2006]]. Pridobljeno 8. decembra 2006</ref>
 
==Motor Racing Developments==
[[Slika:1969_British_Grand_Prix_P_Courage_Brabham_BT26.jpg|thumb|right|330px|Več moštev je dirkalo z Brabhami ([[Piers Courage]], [[Frank Williams Racing Cars|FWRC]], {{F1|1969}})]]
[[Slika:Repco_brabham_logo.jpg|thumb|right|120px|Logotip Repco Brabham iz [[1960.|šestdesetih]]]]
Jack Brabham in Ron Tauranac sta družbo, ki sta jo leta 1961 ustanovila za izgradnjo dirkalnikov po naročilu, poimenovala Motor Racing Developments (MRD). Prvotno sta imela oba polovični delež družbe.<ref name="Law31" /> Tauranac je skrbel za inženirsko delo in vodenje poslov, Brabham pa je bil testni dirkač in je sklepal posle, kot na primer za uporabo motorjev Repco ali vetrovnika MIRA. Prispeval je tudi ideje ob načrtovanju dirkalnikov, pogosto je pomagal izdelovati dele ter nato sestavljati dirkalnike.<ref>Tauranac jo je imenoval Brabhamova trgovina - prvič sta se spoznala v manjši mehanični delavnici, ki jo je vodil Brabham v [[Sydney]]u v začetku [[1950.|petdesetih]] let.</ref>
 
Med letoma 1963 in 1965 MRD ni bil direktno udeležen v Formulo 1, v Formuli 1 je nastopalo drugo Brabhamovo moštvo, Brabham Racing Organisation (BRO).<ref>Da je razmerje med obema družbama še bolj zapleteno, je bil MRD preimenovan v Brabham Racing Developments med letoma 1962 in 1964. Henry (1985) str. 24</ref> Kot ostale stranke, ki so kupovale dirkalnike pri MRD-ju, je BRO kupoval dirkalnike, prvotno po 3.000 [[Britanski funt|funtov]] na dirkalnik,<ref>Fearnley (maj 2006) str. 39</ref>, v kar pa ni bil vključen razvoj. MRD pa je pogosto nastopal v ostalih kategorijah Formul. Tauranac ni bil zadovoljen zaradi njegove distance do Formule 1, dokler v [[Formula 1 sezona 1966|sezoni 1966]] ni popolnoma izgubil interes za izdelovanje dirkalnikov Formule 1 pod trenutnimi razmerami. Brabham je iskal druge dobavitelje šasij za BRO, toda dosegla sta dogovor, da je MRD od sezone 1966 bolj udeležen v Formulo 1.<ref>Lawrence (1999) str. 74–75</ref> Po tem ko je Jack Brabham prodaj svoj delež v MRD-ju Ronu Tauranacu konec leta 1969, je MRD tudi uradno nastopal v Formuli 1, čeprav je bilo ime zaradi sponzorskih pogodb na uradnih seznamih dirk različno.
 
Čeprav so prvi dirkalnik zgradili šele leta 1961, je MRD do sredine [[1960.|šestdesetih]] let prehitel uveljavljene konstruktorje, kot je bil Cooper, ter postal največji proizvajalec enosedežnih dirkalnikov na svetu,<ref>Unique str. 111</ref> do leta 1960 pa so zgradili že 500 dirkalnikov.<ref name="car numbers">Lawrence (1999) str. 207</ref> Med ostalimi moštvi Formule 1, ki so dirkala z Brabhami, sta bila najuspešnejši [[Frank Williams Racing Cars]] in [[Rob Walker Racing Team]]. Na dirki za [[Velika nagrada Velike Britanije 1965|Veliko nagrado Velike Britanije 1965]] je nastopalo kar sedem dirkačev z Brabhami, od tega le dva iz tovarniškega moštva, v tej sezoni pa je bilo običajno na dirkah štiri ali pet dirkačev z Brabhami. Tovarna je izdelala številne dirkalnike za nižje kategorije Formul vsako leto, največ 89 leta 1966.<ref name="car numbers" /> Brabham je imel sloves, da so bili dirkalniki za stanke enako dobri kot tisti, ki jih je uporabljalo tovarniško moštvo na dirkah in so bili uporabni takoj. MRO je tudi strankam ponujalo veliko podporo, ki je vključevala tudi pomoč pri nastavitvi dirkalnika s strani Jacka Brabhama. V tem času so bili dirkalniki znani kot Repco Brabhami, ne zaradi uporabe motorjev Repco v Formuli 1 med sezonama {{F1|1966}} in {{F1|1968}}, ampak zaradi manjše sponzorske pogodbe, po kateri je Repco dobavljal dele za dirkalnike Jacku Brabhamu že vse odkar je bil ta pri Cooperju.<ref>Henry (1985) str. 53</ref>
 
Ob koncu leta 1971 je [[Bernie Ecclestone]] kupil MRD. Zadržal je ime znamke Brabham, kot tudi prihodnji lastniki družbe. Čeprav se je še nekaj časa nadaljevala proizvodnja dirkalnikov za stranke tudi pod Ecclestonom, pa se je Britanec kasneje predvsem posvečal dirkanju v Formuli 1. Zadnji dirkalniki za stranke sta bila dirkalnika [[Formula 2|Formule 2]] BT40 in [[Formula 3|Formule 3]] BT41 iz leta 1973,<ref>Hodges (1990) str. 39</ref> kasneje pa je Ecclestone še prodal nekdanje dirkalnike Formule 1 [[Brabham BT44|Brabham BT44B]] [[RAM Racing]]u v drugi polovici leta 1976.<ref>Henry (1985) str. 156 Henry trdi, da je Ecclestone to naredil, da bi se moštvo bolj posvetilo težavam z dirkalnikom [[Brabham BT45]], ki ga je poganjal motor [[Alfa Romeo]].</ref>
 
Leta 1988 je Ecclestone prodal Motor Racing Developments Alfi Romeo. Moštvo tiste sezone ni nastopalo v Formuli 1, toda Alfa Romeo je moštvu naložila izdelavo prototipa dirkalnika »Procar«, dirkalnika z obliko limuzine ([[Alfa Romeo 164]]), ki bi vsebovalo izgradnjo dirkalne šasije in namestitev motorja za dirkačem, mišljeno za serijo, da bi večji proizvajalci podpirali dirke Formule 1. Dirkalnik je bil poimenovan [[Brabham BT57]].<ref>GrandPrix.com ''[http://www.grandprix.com/gpe/cref-mcdall.html PEOPLE: ALLEN MCDONALD]''</ref>
 
== Prvenstveni rezultati ==