Nova stran: == Jama Dimnice == Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina - Reka, se nahajata dve okoli 40 m globoki brezni povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti ...
Med vasema [[Slivje]] in [[Markovščina]], ob cesti [[Kozina]] - [[Reka]], se nahajata dve okoli 40 m globoki brezni povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje in skozi manjšega iztiska toplejšega jamskega. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Okoličani so domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice.
Dimnice je okoli šest kilometrov in preko 130 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini [[Velike Loče]] in se steka v izvir [[Rižane]]. Največja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega z normalnim reljefom in podzemlja s površjem, procesov, ki oblikujejo kraške votline, kapniških tvorb za [[Guinnessovo knjigo rekordov]] in dokazov človekovega sožitja z naravo in preteklostjo.
Pot v jamo prične s spustom po udobni turistični poti do plesne dvorane na dnu 39 m globokega vhodnega brezna. Tej sledi Bela dvorana s številnimi anemoliti, v naspotno smer pa mimo 22 m visokih kapniških stebrov Kiklopov, ki so med najvišjimi v [[Evropi]], do ostankov vodovodnega zajetja 100 m pod površjem. Sredi spusta krene steza proti Vilinski dvorani. Sledijo Marmitna in Podorna dvorana, z eno največjih kapniških zaves pri nas, in dvorana poimenovana po sigovih ponvicah, ki prekrivajo dno. Tu prehaja rov iz debeloskladovitih v ploščate apnence z vonjem po bitumnu.. Naslednji dvorani so »dale« ime sigaste tvorbe na stropu, podobne slikarskim paletam.
Konglomerat s prodniki iz flišnega [[peščenjaka]] je razgaljen pred Kitajsko dvorano v kateri se nahaja rob sigove ponvice, ki spominja na miniaturni kitajski zid.
