Slovenska matica: Razlika med redakcijama

Leta [[1864]] so jo s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov ustanovili zato, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko izrazje za različne stroke itd. Svoj razvojni vrh je dosegla na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od [[London|Londona]] do [[Peterburg|Peterburga]]. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je zaradi izdaje knjige ''[[Gospodin Franjo]]'' o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani [[Bosna|Bosni]] prišla v spor z oblastjo in zaplenili so ji premoženje. Med obema vojnama je delovala naprej in pomagala ustanoviti [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]]. Leta [[1942]] se je v njenih prostorih ilegalno sestal [[Kulturni plenum OF]], leta [[1944]] pa je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije ''Slovenija''. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je s težavo postavila na noge, novim oblastem se je zdela preveč »konservativna«, premoženje je bilo nacionalizirano, vendar je nazadnje prevladalo uradno stališče, da jo je treba ne le ohraniti, temveč njeno delo celo subvencionirati.

 

* 1865-1869 - [[Lovro Toman]]

* 1869-1875 - [[Etbin Henrik Costa]]

* 1994- [[Joža Mahnič]]

 

[[Kategorija:Znanost]]

[[Kategorija:Kultura]]