Karol Glaser: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Karol Glaser''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[slovenist]], prvi [[slovenski indolog]], [[prevajalec]], * 3. februar [[1845]] Hoče pri Mariboru, † [[1913]].
 
 
== Življenje in delo ==
Rodil se je [[3.februar|3. februarja]] [[1845]] v [[Hoče|Hočah]] pri [[Maribor|Mariboru]]. Po končani domači ljudski šoli in gimnaziji v Mariboru je na [[Dunaj|Dunaju]] študiral [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]]. Leta [[1868]] je nastopil mesto zasebnega učitelja pri grofu Brandisu, [[1869]] pa mesto suplenta na gimnaziji v Leobnu in [[Celje|Celju]]. Bil je stalni učitelj na [[Ptuj|Ptuju]], [[Kranj|Kranju]], na [[Vidno|Vidnem]], v [[Šlezija|Šleziji]] in [[Trst|Trstu]]. Po upokojitvi je živel v [[Gradec|Gradcu]] in na Ogrskem Brodu, kjer je bil ravnatelj na zasebni židovski gimnaziji.
 
Že v gimnazijskih letih se je seznanil z indijsko-iransko [[filologijo]], predvsem ga je zanimal [[sanskrt]] iz katerega je tudi doktoriral. Zato se je vV okviru teh zanimanj izpoplnjevalse je izpopolnjeval v Trstu in [[Berlin|Berlinu]] ter na Dunaju. Neuspešno se je zavzemal za poučevanje [[orientalistike in primerjalnega jezikoslovja]], saj stolice za te smeri niso hoteli ustanoviti. Prav zatoZato je začel s pisanjem znanstvenih razprav in informativnih člankov, navezanih na to temo, napisal pa je tudi več prevodov orientalskih del v nemški in slovenski jezik, npr.: ''Epiške indijske pripovedke in pravljice'', ''Damajantica žaluje po soprogu'', ''Firduzi'', ''Indijska Talija'' idr. Prevajal jein tudiprevajal [[Shakespeare|Shakespearove]] drame, izdati pa jih ni smel.
ObenemZapisoval je zapisoval misli in razpreve na slovstvenozgodovinsko tematiko, npr. Zgodovinske črtice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem, Nemška moderna, Narodno slovstvo, Nemška sodba o najnovejšem nemškem slovstvu ... in se deloma ukvarjal tudi s pisanjem političnih listkov za časopisje in dnevnike.
 
Kot literarni zgodovinar se je zapisal že s pisanjem biografij znanih pesnikov, pisateljev, znanstvenikov idr. ([[J. Caf|J. Cafa]], [[J. schmidt|J. Schmidta]], [[D. Trstenjak|D. Trstenjaka]], [[B. Raić|B. Raića]], [[S. Gregorčič|S. Gregorčiča]], [[T. Ševčenko|T. Ševčenka]]), katereki jih je objavljal v takratnem časopisju.
Njegovo najbolj znano delo je obsežna izdaja štirih knjig, izšla pod naslovom ''Zgodovina slovenskega slovstva'', pod okriljem [[Slovenska Matica|Slovenske Matice]]. Za tonastanek tega delodela je dobil navdihpovod, ko je poučeval slovenski pouk v Trstu in trdil, da je pomembno postaviti šolsko znanje na znanstvene temelje. V Glaserjevi ''Zgodovini slovenskega slovstva'' je bilo prvič zbrano vse slovensko književnozgodovinsko gradivo, kateroki se je do tedaj posamično objavljalo v raznih zbornikih in časopis, ti pa so bili dosegljivi le v določenih javnih knjižnicah. Obenem je Glaser sam dopolnjeval to gradivo in informacije z raziskovanjem različnih virov. Delo sicer ni bilo sprejeto s pozitivno kritiko, danes pa je literarnim zgodovinarjem v veliko pomoč.
Umrl je leta [[1913]].
 
== ZbranaIzbrana bibliografija==
*Zgodovina Slovenskega slovstva. Slovenska Matica, Ljubljana. 1894–1898. {{COBISS|ID=27802369}}
 
Vrstica 24:
[[Kategorija:Umrli leta 1913]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski slovenisti]]
[[Kategorija:Slovenski indologi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]