Arijanstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rektgr |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Arijánstvo''' (tudi '''arijanízem''' ali '''arianízem'''; [[latinščina|latinsko]] ''arianismus'') je [[krščanstvo|krščanski]] verski nauk škofa [[Arij|Arija]] iz Aleksandrije.
Arijanstvo se je začel širiti ob koncu 3. in v začetku 4. stoletja. Arijanstvo je bil eden od prvih večjih doktrinarnih sporov v krščanstvu. Glavne ideje arijanizma so naslednje:
Vrstica 9:
Arijev nauk so najprej obsodili na lokalni sinodi v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] leta [[321]]. Ker to ni ustavilo njegovega širjenja, je cesar [[Konstantin I. Veliki]] leta [[325]] sklical [[Prvi nicejski koncil|Prvi nicejski]] [[ekumenski koncil|koncil]], kjer so arijanstvo obsodili kot krivoverstvo. Na koncilu so ravno zaradi Arija zelo natančno definirali stališča uradnega krščanstva in sprejeli nicejsko veroizpoved. Cesar je po koncilu začel s preganjanjem arijanizma in s sežiganjem Arijevih del. Arija so izobčili iz Cerkve in izgnali, a se je pozneje vrnil v Carigrad, kjer je užival podporo [[Evzebij Nikomedijski|Evzebija Nikomedijskega]]. Po njem se pristaši arijanizma imenujejo tudi '''evzebijci'''. Glavni Arijev nasprotnik v tem času je bil [[Atanazij]] iz Aleksandrije, ki je izoblikoval tudi Atanazijevo veroizpoved.
Ker so bili nekateri poznejši cesarji (zlasti [[Konstancij II.]]) bolj naklonjeni arijanizmu, je ta nauk spet pridobil na veljavi. Zato je cesar [[Teodozij I.]] leta [[381]] sklical [[Prvi carigrajski koncil|Prvi carigrajski]] [[ekumenski koncil|koncil]]. Na tem koncilu so zbrani škofje spet obsodili arijanstvo in sprejeli [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajsko veroizpoved]], ki zajema stališča uradne Cerkve o naravi Boga in Jezusa Kristusa: Jezus je pravi Bog in pravi človek, je enega bistva z Očetom in zato je v resnici [[Bog Sin]]. Nasprotniki arijanizma so poudarjali [[Sveta Trojica (troedini Bog)|troedinost Boga]], zato so se imenovali tudi '''trinitarci''' ali '''trinitarianci''' (Trinitas = Trojica).
V tem času se je arijanstvo razdelilo na tri glavne struje:
*strogi arianci so trdili, da Jezus ni niti podobnega bistva z Očetom ([[anomeizem]]),
*semiarianci so trdili, da Jezus ni istega pač pa podobnega bistva z Očetom ([[semiarijanstvo]]),
*pnevmatomahi (borci proti Duhu - grško: {{jezik-el2|πνευμα}} [pnevma] = duh; {{jezik-el2|μαχια}} [mahia] = boj) pa so trdili, da niti [[Sveti Duh]] ni pravi Bog in da ni istega bistva z Očetom ([[makedonijanstvo]]).
Kljub obsodbam in prepovedim se je arijanstvo obdržalo še dolgo. V zgodnjem srednjem veku se je širil zlasti med germanskimi plemeni ([[Ostrogoti]], [[Vizigoti]], [[Burgundci]], [[Langobardi]] in [[Vandali]]) in še posebej med plemstvom.
Arijanstvo je v glavnem izginilo do konca 7. stoletja.
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar|arijanstvo}}
| |||