Ifigenija Zagoričnik Simonović: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran: {{working}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{working}}
'''''Ifigenija Zagoričnik Simonović''''', [[slovenščina|slovenska]] pisateljica, samostojna kulturna delavka, lončarka, esejistka ter profesorica slavistike in primerjalne književnosti. * [[24.|24.]] [[marec|marec]] [[1953|1953]], [[Kranj|Kranj]]
==Življenje==
Rodila se je [[24. marec 1953|24. marca 1953]]. Stanovala je v [[Kranj|Kranju]], nato pa odšla v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] študirala primerjalno književnost in slavistiko. Po diplomi leta [[1978|1978]] se je odpravila v [[London|London]]. Na tamkajšnji [[Višja šola za umetno oblikovanje|Višji šoli za umetno oblikovanje]] je diplomirala leta [[1985|1985]].
Od leta [[2003|2003]] živi in ustvarja v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ukvarja se z [[lončarstvo|lončarstvom]], sodeluje na umetniških razstavah keramičnih izdelkov, prevaja iz angleščine, piše članke in eseje. Zbrala in uredila je 7 knjig ''Pesmi iz zapora'' ter zbirko ''Pesmi s »prostosti«'' [[slovenščina|slovenskega]] [[pisatelj|pisatelja]] [[Vitomil Zupan|Vitomila Zupana]].
==Mladinska pisateljica==
Za otroke je začela pisati potem, ko si je dopisovala z otroki, katerim je bila varuška v študentskih letih. Nekaj pesmi so objavili v [[Kurirček|Kurirčku]] in [[Pionir|Pionirju]]. V spremni besedi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] za otroke ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' je zapisala, da ji navdih za pisanje otroških pesmi predstavlja deklica, ki jo spominja na [[otroštvo|otroštvo]].
==Pisateljica za odrasle==
V poeziji za odrasle prevladujejo teme, kot so: eros, čutna ekstaza in doživljajski svet mlade ženske. Pesnica se v poeziji za odrasle ne upira svoji usodi, družbenemu redu, veri in »moškim« svetovom, temveč svoji usodi, svoji ženski določenosti. Pesniška zbirka ''Kaj je v kamnu'' je polna dinamične energije spreminjanja, sprejemanja in odzivanja avtorice kot ženske, ki piše. Za Ifigenijo Simonović je značilna t.i. »lirika ženske«, v kateri zasledimo hudomušno in bridko humornost, čustven in iracionalen obrat ljudske poezije, jezik razuma pa se preoblikuje v lirično iskanje svojih pomenskih odmevov. Pesniški slog je domiseln, igriv in inovativen. To se kaže že v samih oblikah zapisa pesmi, ki pogostokrat ne spadajo v okvir tradicionalnega.
| |||