Ljudevit Posavski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mojmir (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Navportus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Knez]] '''Ljudevit Posavski''', [[Slovani|slovanski]] [[plemičknez]] v [[Spodnja Panonija|Spodnji Panoniji]] in [[vojskovodja]], * ?, † [[823]].
 
Ljudevit Posavski je bil knez [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]], danes [[Slavonija|Slavonije]], kjer je vladal v prvi polovici [[9. stoletje|9. stoletja]]; sedež je imel v [[Sisak|Sisku]].
 
Zaradi zlorabljanja s strani nadrejenega, [[Franki|frankovskega]] [[mejni grof|mejnega grofa]] [[Furlanija|Furlanije]] [[Kadolah]]a, je leta [[819]] odpovedal pokoriščino [[seznam frankovskih kraljev|frankovskemu kralju]] [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] in tako začel "[[upor Ljudevita Posavskega]]".
 
 
Istega leta je premagal Kadolaha in še eno kazensko odpravo, leta [[820]] pa še eno. [[822]] so ga Franki premagali, nakar je pobegnil v [[Bosna|Bosno]]. Tam je sklenil, da se preda Frankom, a ga je ubil [[Ljudemisel]].
== Frankovska država po Karlu Velikem ==
 
Po smrti [[Karel Veliki|Karla Velikega]] ([[814]]), je prestol nasledil [[Ludvik Pobožni]]. Prejšnja moč vladarja je popustila in več plemenskih kneževin se je uprlo, napoved vladarja o delitvi države med sinove ([[817]]), pa je k uporu spodbudlo tudi nekatere veljake znotraj države.
 
Ludvik Pobožni je istega leta na mesto furlanskega vojvode, ki so mu bile podrejene slovanske kneževine, postavil [[Kadaloh Furlanski|Kadaloha]]. Kadaloh si je v teh kneževinah prizadeval širiti frankovski vpliv in preprečiti širjenje vplivov iz Bizanca.
 
 
== Pritožba in prvi spopad ==
Ljudevit se je zato že leta ([[818]]) odločil k cesarju Ludviku Pobožnemu v [[Heristall]] poslati pritožbo nad Kadalohovimi novimi, nenavadnimi in krutimi postopki, ki pa jo cesar zavrne, zato se Ljudevit upre in poveže s sosednjimi kneževinami (Timočani, Karantanci, morda še drugimi). Kmalu pride do prvih spopadov s frankovsko vojsko, v kateri je Kadaloh poražen, kmalu pa tudi umre.
 
== Zavrnjena ponudba za mir in drugi spodad ==
Po prvih zmagah je Ljudevit poslal k cesarju na zasedanje državnega zbora v [[Ingelheim]] v juliju ([[819]]) odposlance s ponudbo za mir. Cesar ponudbe ni sprejel in zahteval zase več pravic.
 
Na mesto novega furlanskega vojvode je prišel [[Balderik Furlanski]] in v [[Karantanija|Karantaniji]] v bitki ob [[Drava|Dravi]] porazil Ljudevita, ki je ravno zbiral uporniško vojsko. Poraženi Ljudevit je kljub temu kmalu zatem v bitki ob [[Kolpa|Kolpi]] konec decembra ([[819]]) porazil vojsko sosednjega kneza Borne in opustošil [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Za takšne uspehe je bil odločujoč prestop dela Bornove vojske k uporniški vojski, saj jo je vodil Ljudevikov svak Dragamož.
 
== Tretji spopad ==
O tem, kao zmanjšati Ljudevitovo moč je že januarja ([[820]]) razpravljal zbor, kjer je kot zaveznik sodeloval tudi knez Borna. Sklenili so napasti Ljudevita spomladi iz treh smeri; iz Italije preko Noriških Alp, preko Karantanije in preko Bavarske in Zgornje Panonije. Ljudevit se je na to pripravil z gradnjo utrdb.
 
Pohod nad Ljudevitovo vojsko je bil za vse tri frankovske vojske težaven; Ljudevitova vojska jih je zadrževala ob prehodu preko Alp, v dolini Drave, do glavnega spopada pa ni prišlo saj se je Ljudevit umaknil v nedostopne predele. Frankovska vojska je ob vračanju podredila [[Karniola|Karniolce]] in del upornih [[Karantanci|Karantancev]] (Karniolci se Balderiku poklonijo (dedidere), Karantance 'spreobrnejo' (facere curavit).
 
Državni zbor je obravnaval vojno z Ljudevitom tudi februrja ([[821]]), ki je v tem času gradil utrdbe s pomočjo beneškega patriarha. Knez Borna je medtem umrl, zamenjal ga je nečak Ladislav.
 
== Zadnji napad, beg in smrt Ljudevita ==
V letu ([[822]]) je sledil zadnji napad frankovske vojske proti Ljudevitu. Pred spopadom se je Ljudevit umaknil k Srbom (ad Sorabos) v tedanjo Dalmacijo, nato pa k Bornovemu sorodniku knezu Ljudemilu ([[823]]), kjer so ga verjetno po naročilu Frankov umoril.
 
 
== Posledice upora za slovensko zgodovino ==
Ljudevitov upor je v frankovski državi pokazal na šibkosti modela plemenskih kneževin v povezavi z državo, zato so bile tako Furlanska krajina kot slovanske kneževine z uvedbo sistema mejnih krajin v letu ([[828]]) odpravljene. To je omogočilo hitrejšo integracijo v fevdalni red frankovske države ter boljši sistem obrambe. Omenjena uvedba mejnih krajin je prekinila razvoj fevdalnega sistema v dotedanjih slovanskih kneževinah.
 
== Viri, literatura ==
* [http://www.thelatinlibrary.com/annalesregnifrancorum.html ANNALES REGNI FRANCORUM]
* [[Enciklopedija Slovenije]], VI, 267
 
== Glej tudi ==
* [[zgodovina SlavonijeSlovenije]]
* [[zgodovina BosneKranjska]]
 
 
{{soldier-stub}}
 
[[Kategorija:Umrli leta 823]]
[[Kategorija:Slovanske vojskovodje]]
[[Kategorija:Slovanski plemiči]]
[[Kategorija:Zgodovina SlavonijeSlovonije]]
 
[[de:Ljudevit]]