Otok je odkril [[Jean-Baptiste Charles Bouvet de Lozierbil]], poveljnik [[Francija|francoskih]] [[ladja|ladij]] ''Aigle'' in ''Marie'', [[1. januar]]ja [[1739]]. Točnega položaja odkritelj ni določil, otoka pa tudi ni obplul. Tako ni bilo moč določiti, ali je novoodkriti otok zares otok ali pa del [[celina|celine]]a.
Do [[leto|leta]] [[1808]] otoka ni opazil nihče več. Takrat ga je zagledal Lindsay, [[kapitan]] [[kitolovka|kitolovke]]. Na otoku ni pristal, a je določil njegov natančen položaj. Prvi pristanek sega v leto [[1822]]. Na otoku je tedaj pristal kapitan Morell, ki je lovil [[tjulenj|tjuljnje]]. Leta [[1825]] je kapitan Norris pristal na otoku, ga imenoval Otok [[Liverpool]] in ga proglasil za [[Velika Britanija|britansko]] posest. [[Nemčija|Nemška]] odprava Valdivia, ki jo je vodil [[Carl Chun]], je otok obiskala, a na njem ni pristala. Prvič so za dalj časa na njem bivali [[Norvežani]] leta [[1927]]. Ostali so en mesec in otok imenovali Bouvetøya (norveško za Bouvetov otok). To bivanje je predstavljalo osnovo ozemeljske zahteve za [[Norveška|Norveško]]. Britanci so njihovim zahtevam naslednje leto ugodili in se odpovedali posesti otoka.
Leta [[1971]] je bil otok s pripadajočimi [[ozemeljske vode|ozemeljskimi vodami]] proglašen za [[naravni rezervat]]. Ostaja nenaseljen, na njem pa so leta [[1977]] Norvežani postavili samodejno [[meterologija|meteorološko]] postajo.
