Zgornje Bitnje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika »Boris Oblak« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Klemen Kocjancic« |
|||
Vrstica 15:
== Zgodovina ==
=== Od kod ime Bitnje ===
Nemški cesar Oton II. je [[973]]. in [[1002]]. leta daroval [[Škofija Freising|Freisinškemu]] [[škof]]u Abrahamu obširno ozemlje na [[Sorško polje|Sorškem polju]], [[Stražišče|Stražišču]], [[Besnica|Besnici]] ter v [[Selška dolina|Selški]] in [[Poljanska dolina|Poljanski dolini]]. To ozemlje je bilo redko poseljeno s prebivalci slovenskega porekla. Zemljiški gospodje so zato pričeli naseljevati na Sorškem polju prebivalce z Bavarske. Ti so si kmalu po prihodu v naše kraje zgradili v današnjih [[Spodnje Bitnje|Spodnjih Bitnjah]] manjšo cerkev posvečeno [[sveti Vid|svetemu Vidu]] ([[Vitus]]). Prvi pisani viri omenjajo že [[1160]]. leta vas '''Vitingen''', imenovano po [[sveti Vid|svetem Vidu]]. V [[urbar]]ju iz leta [[1291]] nato zasledimo delno spremenjeno ime vasi t.j. '''Veitingen'''.
Vrstica 20 ⟶ 21:
Leta [[1584]] so vasi delno spremenili ime. Imenovali so jo '''Veichting'''. Še isto stoletje so njeno ime ponemčili in jo poimenovali '''Feichting'''. To ime se je potem obdržalo skoraj tristo let. V tem obdobju so vas razdelili na tri dele: '''Ober Feichting''', '''Mitter Feichting''' in '''Unter Feichting'''. Šele v drugi polovici 19. stoletja dobi kraj slovensko ime '''Bitinje''', nato pa dobi na začetku prejšnjega stoletja današnje ime.
=== Kolonizacija sorškega polja ===
Bitnje so bile od 10. do 19. stoletja last [[Škofija Freising|freisinškega]] [[škof|škofa]]. Ta je dal že zelo zgodaj, verjetno koncem 10. stoletja kultivirati obsežno [[Sorško polje]]. Ker ni imel na razpolago dovolj domačinov [[Slovenec|Slovencev]], je na naša tla naselil kmete z zelo odročnih krajev, predvsem z [[Bavarska|Bavarske]].
Da je šlo za načrtno [[kolonizacija|kolonizacijo]], dokazuje tudi značilna parcelacija v tako imenovanih sklenjenih progah. To so povprečno 35 m široke in dva do tri kilometre dolge zemljiške proge. Na začetku proge pri cesti so stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. [[Njiva|Njive]] pa so razporejene v dolgi vrsti daleč proti vzhodu. Vsaka [[kmetija]] ali [[grunt]] ([[huba]]) je imela po eno tako progo. Tekom stoletij se je nekaj teh prog razpolovilo po dolžini. Nastala sta dva pol grunta, kot npr. Bajželj – Zlekar v Spodnjih Bitnjah. Povprečna kmetija je imela 7 do 9 ha zemlje.
Taka zemljiška ureditev se je ohranila celih 700 let, vse do današnjih dni. Edino izjemo predstavlja večji [[kompleks]] zemlje ob železniški progi, katerega je takratna država leta [[1964]] odvzela [[kmet|kmetom]] in tam ustanovila [[Kmetijsko živilski kombinat]].
Kolonizacija Sorškega polja je bila končana do leta [[1291]]. Bila je tako temeljito opravljena, da tod ni bilo več prostora za nove kmetije. Na celotnem Sorškem polju je bilo takrat 318 hub, od teh jih je bilo v Bitnjah 48 in v [[Žabnica|Žabnici]] 44.
Do 16. stoletja so bili na bitenjskem ozemlju naseljeni le [[gruntar|gruntarji]]. V tistem času pa so se začeli naseljevati še [[kajžar]]ji. Na gozdnatih in močvirnih zemljiščih zahodno od kmečkega naselja so imeli svoj [[kajža|kajže]]. V začetku 16. stoletja jih je bilo le 15, ob razpadu Loškega gospostva v začetku 19. stoletja pa jih je bilo že 84. Ker jih [[skop|skopa]] zemlja ni mogla preživljati, so se pričeli ukvarjati s [[sitarstvo|sitarstvom]]. Kajžarji in sitarska obrt so bili nekaj stoletij značilnost naših krajev, sredi 20. stoletja pa so nepovratno odšli v [[zgodovina|zgodovino]]. Tukajšnje kmetije so se po večini obdržale in so gospodarsko uspešne bolj kot kdaj koli poprej.
== Viri ==
| |||