Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja: Razlika med redakcijama

 

== Izpoved ali dokaz? ==

 

Katero drugo desetletje po 1945 je delo pisateljev in [[gledališčnikov]] tako zelo obremenilo s [[politizacijo]]? V vzhodni Nemčiji je tudi zaradi politizacije razpadla Skupina 47, uveljavljena predstavnica povojne [[književnosti]].

 

== V ospredju Evropejci in Severno američani ==

 

Svetovna književna dela ne zaživijo že z nastankom, temveč šele s prehajanjem v druge [[jezike]]. Po podatkih [[Unesca]] za [[1964]] je bil najpogosteje prevajan [[Shakespeare]], sledili so mu [[Lenin]] ter Enid Blyton, [[Agatha Christie]] in Georges Simenon, trojica iz številne skupine pisateljev mladinskih pripovednih del in [[kriminalk]]. Med [[romanopisci]] so bili najbolj prevajani John Steinbeck, Hemingway, Alberto Moravia- in Jean-Paul Sartre z avtobiografijo Besede (1964), dramami in romani.

 

== Anglo-ameriške knjižne uspešnice ==

 

Iz [[ZDA]], države z bolj ali manj [[literarnimi uspešnicami]], sta prišla Herzog (1964) Saula Bellowa, in Ameriški sen (1965) Normana Mailerja, rezek, zasrašujoč [[newyorški]] roman. Največ razpravljanja pa je sprožil [[emancipacijski]] roman Skupina (1963) pisateljice Mary McCarthy. Njegova spolna sproščenost je bila spotikljiva tudi za Evropo, v kateri je [[londonsko]] [[sodišče]] šele [[1960]] oprostilo Ljubimca lady Chatterley Davida Herberta Lawrencea obtožbe zaradi pornografskosti in dovolilo objavo neokrnjenega besedila.