Žuželčje krilo: Razlika med redakcijama

[[slika:IC_Gomphidae_wing.jpg|thumb|right|220px|Zgradba krila kačjega pastirja iz družine [[porečniki|porečnikov]] (Gomphidae)]]

'''[[Krilo|Krila]] žuželk''' so parni izrastki [[žuželke|žuželčjega]] [[zunanji skelet|zunanjega skeleta]], ki jim omogočajo [[letenje]]. Izvorno izraščajo iz drugega in tretjega člena [[oprsje|oprsja]] pri vseh [[red (biologija)|redovih]] žuželk, razen primitivnih [[pračeljustnice|pračeljustnic]] in [[ščetinorepke|ščetinorepk]]. V splošnem so tanke, široke in dolge kožnate strukture, ojačane z vzdolžnimi žilami, ki tvorijo značilen vzorec, povezujejo pa jih prečne žile, s čemer tvorijo v krilih "celice" - membranaste površine, omejene z vzdolžnimi in s prečnimi žilami.

 

Po prisotnosti kril višje razvite žuželke združujemo v [[podrazred (biologija|podrazred]] [[krilate žuželke|krilatih žuželk]] (Pterygota). Med krilatimi žuželkami pa so nekatere skupine sekundarno brez kril (zasnove za krila se pojavijo pri [[ličinka]]h, a se ob preobrazbi ne razvijejo). Izguba kril je ponavadi prilagoditev na [[parazit|zajedavski]] način življenja, kot je to pri [[bolhe|bolhah]] in [[zajedavske uši|zajedavskih ušeh]]. Tudi pri ostalih skupinah žuželk pa je z [[evolucija|evolucijo]] lahko prišlo do preoblikovanja osnovne zgradbe kril zaradi določenega načina življenja, v skrajnem primeru tudi do izgube enega od parov. Najočitnejši primeri prilagoditev so:

* otrditev sprednjega para v [[pokrivača|pokrivače]] (''elitre'') za zaščito zadnjega para, npr. pri [[hrošči]]h, [[ravnokrilci]]h in [[posnemalci]]h,

* preoblikovanje enega od parov v [[utripača|utripače]] (''haltere''), ki pomagajo vzdrževati ravnotežje pri [[dvokrilci]]h in [[pahljačekrilci]]h ter