Wikipedija

Alojzij Mihelčič: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
{{počisti}}
Cr (pogovor | prispevki)
566 urejanj
np, ktgr
Vrstica 2:
 
 
'''Alojzij [http://doktoragan.tripod.com/ Mihelčič]''', [[slovenski]] [[skladatelj]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[marec1880]].1880†, [[Harije]], [[Kranjska]], †[[10. februar]] [[februar1975]], [[Ljubljana]], [[Socialistična republika Slovenija|Slovenija]].1975
 
== Življenepis ==
Rodil se je v kraju [http://www.harije.si/ Harije] 3. marca 1880.
Že kot otrok je čutil veliko veselje do [[Glasba|glasbe]]. ŽeV v[[Osnovna šola|osnovni šoli]] se je učil [[klavir]] in glasbeno teorijo pri glasbeniku Martinu Zarniku. Študiral je na orglarski šoli v Ljubljani, kjer se je izpopolnil v [[Orgle|orglah]], klavirju in [[Kompozicija|kompoziciji]].
 
Po študijukoncu študija leta 1869[[1899]] je bilpostal pomožni učitelj in orglar v [[Štanga|Štangi pri Litiji]], kjer je bil tudi [[zborovodja]] tamkajšnjega [[Pevski zbor|zbora]]. Po nasvetu [[Matej Hubad|Mateja Hubada]] je začel zbirati in zapisovati slovenske ljudske pesmi, od katerih je mnoge priredil za moški in mešani pevski zbor in jih tudi izdal. Bil je orglar in [[župan]] v [[Metlika|Metliki]], kjer je ustanovil številen moški, mešani in ženski [[pevski zbor]]. V tem času je tudi postal nadzornik cerkvenega petja in orglarjev v [[Semič|semiški]] dekaniji. Ustanovil je tudi tamburaški zbor.
Vseskozi je bil pomembna osebnost v slovenskem javnem življenju. Leta 1919 je prišel v Celje, kjer je imel veletrgovino z vinom. Postal je župan občine Celje Okolica (dva krat) in ustanovil mešani pevski zbor. Od leta 1931 pa do upokojitve, ko se je preselil v Ljubljano, je bil ravnatelj Vzajemne zavarovalnice. Med svojim županovanjem v Celju je bil leta 1938 v celjskem okraju izvoljen za poslanca in tako leta 1939 postal prvi podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine in član senata Kraljevine Jugoslavije. Med II svetovno vojno so ga nemške oblasti zaprle in izgnale na Hrvaško, od koder se mu je posrečilo priti v Ljubljano. ▼
Umrl je 10. februarja 1975.
▲Vseskozi je bil pomembna osebnost v slovenskem javnem življenju. Leta [[1912]] je bil izvoljen za poslanca v [[Kranjski deželni zbor|kranjskem deželnem zboru]], kjer je zastopal [[Novo mesto|novomeški]] in [[Črnomelj|črnomeljski]] okraj. Leta [[1919]] je prišel v [[Celje]], kjer je imel veletrgovino z vinom. Postal je župan [[Občina Celje|občine Celje Okolica]] (dva krat) in ustanovil mešani pevski zbor. Od leta [[1931]] pa do [[upokojitev|upokojitve]], ko se je preselil v Ljubljano, je bil ravnatelj Vzajemne zavarovalnice. Med svojim županovanjem v Celju je bil leta [[1938]] v celjskem okraju na listi [[Jugoslovanska radikalna zajednica|JRZ]] izvoljen za [[poslanec|poslanca]] in tako leta [[1939]] postal prvi [[podpredsednik]] [[Jugoslovanska narodna skupščina|jugoslovanske narodne skupščine]] in član senata[[Senat Kraljevine Jugoslavije.|senata Med II svetovno vojno so gaKraljevine nemške oblasti zaprle in izgnale na Hrvaško, od koder se mu je posrečilo priti v LjubljanoJugoslavije]].
Večji del njegovega opusa je posvečen cerkveni glasbi, saj je izmed njegovih 430 skladbami kar 296 cerkvenih, 134 posvetnih pesmi, od katerih so nekatere ponarodele, je zbranih v zbirkah Štirje venčki slovenskih narodnih pesmi, Šmarski odmevi, Šest slovenskih pesmi, 18 slovenskih narodnih pesmi za mešani zbor, Moje in narodne, kjer je najbolj priljubljena Polje. Njegova najbolj znana posvetna skladba je venček Nebo žari, niz prizorov iz prve svetovne vojne.▼
 
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so ga [[nacisti|nemške oblasti]] zaprle in izgnale na [[NDH|Hrvaško]], od koder se mu je posrečilo vrniti v Ljubljano.
 
== Delo ==
▲Večji del njegovega opusa je posvečen [[Cerkvena glasba|cerkveni glasbi]], saj je izmed njegovih 430 skladbami kar 296 cerkvenih, pa tudi 134 posvetnih pesmi, od katerih so nekatere ponarodele,. jeZbrane zbranihso v zbirkah ''Štirje venčki slovenskih narodnih pesmi'', ''Šmarski odmevi'', ''Šest slovenskih pesmi'', ''18 slovenskih narodnih pesmi za mešani zbor'', ''Moje in narodne'', kjer je najbolj priljubljena ''Polje''. Njegova najbolj znana posvetna skladba je venček ''Nebo žari'', niz prizorov iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1880|Alojzij Mihelčič]]
[[Kategorija:Umrli leta 1975|Alojzij Mihelčič]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji|Alojzij Mihelčič]]
[[Kategorija:Slovenski politiki|Alojzij Mihelčič]]
[[Kategorija:Župani Celja|Alojzij Mihelčič]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne|Alojzij Mihelčič]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Alojzij_Mihelčič«