Janoš Kardoš: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Kardoš se je rodil na [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršincih (Norsincz/Újtölgyes)]], v [[Prekmurje|Prekmurju]], na [[Madžarska|Madžarskem]] (v [[Železna županija|Železno županijo]]). Najprej na [[Madžarska|Madžarsko]] hodil v gimnazijo [[Sopron]]u, potem pa v [[Dunaj]]u. V duhovnika je bil posvečen l. [[1830]]. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta [[1835]] do leta [[1873]].
 
Že l. [[1831]] prevedlo [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] SlovesnaSlovenska Razglasa, na prekmurskem narečju ''(Nábüd)''. Prevedel še pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándora Petőfija]], ter evangeliška Biblija in pisal pesmerici.<br>
V času vojne za neodvisnost leta [[1848]]-[[1849|49]] so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa madžarskega [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]]. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske manjšine v tem, da je potpiral madžarizacijske težnje v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendski”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', katerih ''„stari slovanski”'' jezik ni isti jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.
 
10.464

urejanj