Jean-Baptiste Lully: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ceb:Lully
IP 213 (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 2:
'''Jean - Batiste Lully''' (Giovanni Battista Lulli), [[Francozi|francoski]] [[skladatelj]] [[Italijani|italijanskega]] rodu, * [[28. november]] [[1632]] [[Firence]], † [[22. marec]] [[1687]] [[Pariz]].
 
Rodil se je blizu Firenc in je bil eden od dveh [[mlin]]arjevih sinov. Lully je sicer sebe imenoval [[plemič]]. Imel je le skromno osnovno glasbeno in splošno izobrazbo. Bil pa je izjemno nadarjen in je že zgodaj odlično obvladal [[kitara|kitaro]] in [[violina|violino]]. Izurjen je bil tudi v [[ples]]u. Leta [[1646]] ga je odkril [[Henrik II. Lorenski - Guise]] in ga odpeljal v [[Francija|Francijo]]. Prepustil ga je v oskrbo ''Mademoiselle de Montpensier''. V hiši je delal kot pomivalec in čistilec. Pri gospodarici pa je dobil tudi glasbeno izobrazbo. Njegov [[glasba|glasbeni]] talent je postal kultiviran. Pri študiju mu je bil v veliko pomoč [[Nicolas Metru]]. Bil je zelo vzkipliv in ko je nekoč grdo opsoval svoje gospodarje so ga spodili iz hiše.
Leta [[1646]] ga je odkril [[Henri II. Lorenski - Guise]] in ga odpeljal v [[Francija|Francijo]]. Prepustil ga je v oskrbo ''Mademoiselle de Montpensier''. V hiši je delal kot pomivalec in čistilec. Pri gospodarici pa je dobil tudi glasbeno izobrazbo. Njegov [[glasba|glasbeni]] talent je postal kultiviran. Pri študiju mu je bil v veliko pomoč [[Nicolas Metru]]. Bil je zelo vzkipliv in ko je nekoč grdo opsoval svoje gospodarje so ga spodili iz hiše.
 
Na dvoru [[Ludvik XIV. (francoski)Francoski|Ludvika XIV.]]. ga zasledimo pozimi 1652 kot plesalca. Zložil je tudi nekaj [[balet]]ne glasbe za novoletno praznovanje. Ravno ta glasba pa je bila kralju najbolj všeč. Na dvoru so ga takoj zaposlili kot skladatelja [[instrumentalna glasba|instrumentalne glasbe]]. Takrat je bila to posebna čast voditi 24 kraljevih violin. Hitro je ugotovil, da so glasbeniki v tem sestavu silno neresni in neodgovorni, zato je s kraljevim dovoljenjem ustanovil svoj sestav - [[Petits violons]].
 
V obdobju do [[1660]] je zložil veliko baletov, ki sta jih plesala osebno s kraljem. Imel je tudi velik uspeh z glasbo, ki jo je zložil za [[Molierove]] komedije. Tako si je kmalu pridobil izredno pravico za ustvarjanje in izvajanje [[opera|oper]] (patent za to je odkupil). Postal je tudi neke vrste [[glasbeni cenzor]] za celotno Francijo. Leta [[1661]] je dobil tudi francosko državljanstvo.