Stanko Premrl: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m slog
Andrazz (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Stanko Premrl''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in glasbeni [[pedagog]], * [[28. september]] [[1880]], [[Podnanos]], † [[14. marec]] [[1965]], [[Ljubljana]].
 
Stanko Premrl se je rodil 28. septembra 1880 pri Johnovih v Št. Vidu (današnjem Podnanosu). Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, klasično gimnazijo pa v Ljubljani, kjer se je tudi glasbeno izobraževal. Nato je stopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in bil leta 1903 posvečen v duhovnika. Izkazal se je za izjemnega mojstra orgelske igre, vrhunskega koncertiranja in improviziranja. Uveljavil se je tudi kot odličen glasbeni pedagog. Deloval je na konservatoriju in glasbeni akademiji, na orglarski šoli, teološki fakulteti in semenišču v Ljubljani. Kar 35 let je urejal revijo Cerkveni glasbenik in zanjo prispeval dolgo vrsto člankov in razprav, dopisov in ocen ter veliko množico svojih skladb. Deloval je na številnih področjih glasbenega življenja, dolga leta je imel v rokah vse ključne službe v slovenski cerkveni glasbi. Tri desetletja je bil organist ljubljanske stolnice in ravnatelj njenega kora.
Prvo glasbeno izobrazbo je pridobil v Ljubljani. Uspešno je zaključil tudi študij na [[konzervatorij]]u na [[Dunaj]]u. Od leta [[1909]] do [[1939]] je bil ''regens chori'' ljubljanske [[Stolnica, Ljubljana|stolnice]]. Med leti [[1908]] in 1939 je bil ravnatelj [[orgle|orglarske]] šole, od [[1911]] do 1939 pa urednik revije ''Cerkveni glasbenik''.
 
Prvo glasbeno izobrazbo je pridobil v Ljubljani. Uspešno je zaključil tudi študij na [[konzervatorij]]u na [[Dunaj]]u. Od leta [[1909]] do [[1939]] je bil ''regens chori'' ljubljanske [[Stolnica, Ljubljana|stolnice]]. Med leti [[1908]] in 1939 je bil ravnatelj [[orgle|orglarske]] šole, od [[1911]] do 1939 pa urednik revije ''Cerkveni glasbenik''.
 
Odločilno je vplival na razvoj slovenske [[cerkvena glasba|cerkvene glasbe]]. Bil je eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev, saj je objavil preko dvatisoč skladb. Njegova lirična duša je oblikovala prenekatero čudovito [[melodija|melodijo]], a je že uporabljal modernejša [[kompozicijska sredstva]]. Na besedilo [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]] je [[24. september|24. septembra]] [[1905]] napisal zborovsko skladbo, danes [[Slovenija|slovensko]] [[himna|državno himno]].
 
Število njegovih skladb je izredno obsežno: kakih 1200 cerkvenih in čez 800 posvetnih skladb. Med njimi je tudi slovenska državna himna Zdravljica, ki je nastala pred 100 leti. Cenjen je bil kot glasbeni poročevalec in kritik ter mentor številnim mladim slovenskim organistom in skladateljem.
 
Imel je velik glasbeni talent, v življenju in ustvarjanju pa neizmerno voljo, delavnost, vztrajnost in red – do visoke starosti, ko je v 85. letu 14. marca 1965 umrl v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
 
(vir: www.vipavska-dolina.si)
 
== Pomembnejša dela ==