Bruno Hartman: Razlika med redakcijama

dodanih 1.573 zlogov ,  pred 12 leti
brez povzetka urejanja
 
== Življenjepis ==
Hartman je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva. Njegova življenjska pot je razgibana, polna novih spoznanj, usmerjena strokovno, znanstveno in kulturno. Posegel je na mnoga področja izobraževanja, znanosti in kulture. Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na [[ljubljanskaUniverza univerzaLjubljana|ljubljanski univerzi]] je bil profesor na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti, nato pa je poučeval na [[mariborsko učiteljišče|mariborskem učiteljišču]]. Pritegnilo ga je [[gledališče|gledališče]], najprej [[ljubljanska Drama|ljubljanska Drama]], [[mariborko gledališče|mariborko gledališče]] in še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče v Celju]]. Zatem je nadvse uspešno vodil [[Študijska knjižnica Maribor|Študijsko knjižnico v Mariboru]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico Maribor]] do svoje upokojitve v letu 1989.
 
== Znanstveno delo ==
Vso širino njegovega vsestranskega delovaja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal [[slovenistika|slovenistiki]]. O tem pričajo njegova [[disertacija|disertacija]] z naslovom [[Celjski grofje|Celjski grofje]] v [[slovenska dramatika|slovenski dramatiki]], [[študija|študije]] o [[Novačan|Novačanu]] in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem [[Maribor|Mariboru]]. Z gledališčem se je ukvarjal kot [[lektor|lektor]], [[dramaturg|dramaturg]], [[umetniški vodja|umetniški vodja]] in [[upravnik|upravnik]]. Za nove [[uprizoritev|uprizoritve]] je prevedel številna [[dramska dela|dramska dela]], med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih [[avtor|avtorjev]]. Bil je med pobudniki [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil [[zbornik|zbornik]] [[''Maribor skozi stoletja|Maribor skozi stoletja]]'', v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, [[knjižničarstvo|knjižničarstva]] in [[tiskarstvo|tiskarstva]]. Je avtor [[publikacije|publikacij]] [[Slovensko dramsko gledališče Maribor do druga svetovna vojna|''Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne]]'' in [[Kultura v Maribor|''Kultura v Mariboru]]''. V [[Časopis zgodovina in narodopisje|''Časopisu za zgodovino in narodopisje]]'' je objavil veliko [[znanstveni prispevki|znanstvenih prispevkov]]. S [[kulturnozgodovinske razprave|kulturnozgodovinskimi razpravami]] je sodeloval na več [[znanstvena zborovanja|znanstvenih zborovanjih]]. Z [[biografski prispevki|biografskimi prispevki]] za [[Slovenski biografski leksikon|''Slovenski biografski leksikon'']] in [[Enciklopedija Slovenija|''Enciklopedijo Slovenije'']] se je uvrstil med najplodovitejše sodelavce za območje severovzhodne [[Slovenija|Slovenije]]. Objavil je tudi [[biografija|biografiji]] [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] in [[Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Poznan je tudi kot izvrsten [[prevajalec|prevajalec]] [[proza|proze]], med katero uvrščamo dela [[Hemingway|Hemingwaya]], [[Cronin|Cronina]] in [[Remarqua|Remarqua]].
idejni proOd leta [[1965|1965]] je usmerjal razvoj [[knjižnica|knjižnice]] v ugledno [[visokošolska ustanova|visokošolsko ustanovo]]. Tako je knjižnica leta [[1975|1975]] kot enakopravna soustanoviteljica podpisala [[Sporazum združitev|Sporazum o združitvi]] v [[Univerza Maribor|Univerzo v Mariboru]] in dobila ime [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetna knjižnica Maribor]]. [[Ravnatelj|Ravnateljeva]] prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta [[1988|1988]]. Novo stavbo je [[idejni projekt|idejni projekt]] postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči [[rektorat|rektorat]]. S tem naj bi bilo na tem prostoru nastalo [[mariborsko univerzitetno središče|mariborsko univerzitetno središče]]. V začetku oktobra [[1988|1988]] je bila na podbudo [[profesor droktor Hartman|prof. dr. Hartmana]] organizirana simbolična selitev [[knjižnično gradivo|knjižničnega gradiva]] z "živo verigo", v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi [[predstavnik univerze|predstavniki univerze]], [[dijak|dijaki]] in [[študent|študentje]], podajalo [[knjiga|knjige]] iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih [[mariborski visokošolski zavodi|mariborskih visokošolskih zavodih]]. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže [[splošnoizobraževalne knjižnice|splošnoizobraževalnih knjižnic]] na [[mariborsko območje|mariborskem območju]] in bil pobudnik razvoja enotnega [[računalniški sistem|računalniškega sistema]] v [[knjižnica|knjižnicah]]. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let [[urednik|urednik]] revij [[revija ''Knjižnica|Knjižnica]]'' (1974—79) in [[revija''Dialogi'' Dialogi|Dialogi]](1966—68).
Sodeloval je pri ustvarjanju [[Oddelek za bibliotekarstvo|Oddelka za bibliotekarstvo]] [[Filozofska fakulteta|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljana|Univerze v Ljubljani]], kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.
 
== Bibliografija ==
* ''Slovenec se smeje: Večer slovenskega humorja''. {{COBISS|ID=38387}}
* ''Učbeniško gradivo za knjižničarstvo na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja''. Maribor, 1986. {{COBISS|ID=150276}}
* ''Eberhart Streul: Veliki dan Jožeta Dobrnika''. Maribor, 11.3.1986. {{COBISS|ID=152324}}
* ''Mozart Wolfgang A.: Ugrabitev iz Seraja''. Maribor, 7.2.1986. {{COBISS|ID= 152836}}
* Vodovnik Jurij. V: ''Slovenski biografski leksikon''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986. Str. 537—538. {{COBISS|ID=153348}}
* 18. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci '86 v Celju. V: ''Raziskovalec''. 1986. 10-11; str. 411-412. {{COBISS|ID=153604}}
* Gospodo, preuzimam vlast u Mariboru. V: ''Politika''. 1986, 26259, 10.XI.; str. 8. {{COBISS|ID=153860}}
* Mikrofilmano časopisje v Univerzitetni knjižnici Maribor. V: ''Knjižnica''. (1986),1-2; str. 101-102. {{COBISS|ID=154372}}
* Osebno kazalo. V: ''Anton Novačan: Jeruzalem - Kairo''. Ljubljana: Slovenska matica, 1986. (Memoarska knjižnica). Str. 371-393. {{COBISS|ID=154628}}
* Vokač Zlata. V: ''Slovenski biografski leksikon''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,1986. Str. 563-564. {{COBISS|ID=154884}}
* ''Miklova Zala '87'': dramaturgija uprizoritve slovenskega gledališča Samorastniki, Celovec. Celovec, Svatne, 1987(prem.1.8.). {{COBISS|ID=498180}}
* ''Celjski grofje v slovenski dramatiki''.Ljubljana: Slovenska matica, 1977. {{COBISS|ID=2635009}}
* ''Univerzitetna knjižnica Maribor''. Mariboru: Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=3352321}}
* ''Socialni in politični faktorji nacionalne diferenciacije v Mariboru na prelomu 19. in 20. stoletja''. S. l.: s. n., 1984. (Ponatisi in posebni odtisi/Hartman Bruno; 29). {{COBISS|ID=4205057}}
* ''Družbene koordinate Kreftovih "Celjskih grofov"''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1973. (Ponatisi in posebni odtisi/Bruno Hartman; 7). {{COBISS|ID=4206593}}
* ''Univerzitetna knjižnica Maribor''. Maribor : Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=5965824}}
* ''Rudolf Maister''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989. (Znameniti Slovenci). {{COBISS|ID=14457600}}
* Uredil in komentiral: Anton Novačan: Izbrano delo. Maribor: Obzorja, 1993. {{COBISS|ID=33015553}}
 
== Glej tudi ==