Río de la Plata: razlika med redakcijama

dodanih 3.255 zlogov ,  pred 14 leti
razškrbinjenje; lahko kdo počekira wiki linke v Zgodovini???
m (+)
(razškrbinjenje; lahko kdo počekira wiki linke v Zgodovini???)
[[Slika:River PlateZemljevidRioDeLaPlata.jpgpng|thumb|300px|right|SatelitskaZemljevid slikareke]]
'''Río de la Plata''' ([[španščina|špansko]] »srebrna reka«) — včasih tudi »reka [La] Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] in [[Paraná]]. Od njunega sotočja dalje teče 290 km dolga Rio de la Plata in se izliva v [[Atlantik]]. Ob sotočju rek je reka Plata široka 48 km, ob ustju v ocean pa kar 220 km, s čemer velja za najširšo reko na svetu. Predstavlja tudi del meje med državama [[Urugvaj]] in [[Argentina]] z velikimi pristanišči in glavnima mestoma [[Buenos Aires]] na jugozahodu in [[Montevideo]] na severovzhodu. Večji mesti ob reki sta še [[Colonia del Sacramento]] na urugvajski ter [[La Plata]] na argentinski strani.
 
Izvor imena ni povsem pojasnjen. Po eni teoriji naj bi prvi evropski raziskovalci verjeli, da se ob sotočju rek Paraná in Uruguay nahaja mitološko s [[srebro|srebrnimi]] rudniki bogato hribovje [[Sierra del Plata]]. Iz istega razloga naj bi Argentina dobila ime po [[latinščina|latinski]] besedi za srebro - ''argentum''.
{{geo-stub}}
Po drugi teoriji je reka dobila ime, ker je rečna gladina ob sončnih dopoldnevih v resnici srebrne barve.
 
[[Slika:River Plate.jpg|thumb|300px|right|Satelitska slika]]
==Porečje==
[[Porečje|Porečja]] rek [[Paraná]], [[Uruguay]], [[Iguaçu]] in [[Paraguay]] (največja pritoka Paraná) skupaj obsegajo petino [[Južna Amerika|Južne Amerike]]: jugovzhodni deli deli [[Bolivija|Bolivije]], skoraj celoten [[Paragvaj]], osrednja in južna [[Brazilija]], večina [[Urugvaj]]a in severna [[Argentina]]. Reki vsako leto v naneseta okoli 57 milijonov m³ [[mulj]]a do ustja, kjer blatno vodo mešajo [[veter|vetrovi]] in [[bibavica]]. Plovno pot med Buenos Airesom in Atlantikom tako vzdržujejo s poglabljanjem.
 
==Zgodovina==
Kot prvi [[Evropejci|Evropejec]] je leta [[1516]] reko odkril [[Španci|španski]] [[pomorščak]] [[Juan Díaz de Solís]], ki je iskal prehod iz Atlantskega v [[Tihi ocean]]. Reko je poimenoval ''Mar Dulce'' (sladkovodno morje). Ko se je njegova odprava izkrcala v bližiji sotočja rek Paraná in Uruguay, so jo napadli [[ameriški staroselci|staroselci]] (najverjetneje [[Gvarani]], dolgo so bili »obtoženi« [[Čarui]]) ter ubili Solísa in večino posadke.
 
Leta [[1536]] je [[Pedro de Mendoza]] ustanovil [[Buenos Aires]] kot prvo kolonijo ob obalah reke, vendar je bila leta [[1541]] opuščena zaradi napadov staroselcev. Leta [[1578]] je območje obiskal [[Francis Drake]], leta [[1580]] pa je [[Juan de Garay]] obnovil Buenos Aires. Leta [[1860]] so [[Portugalska|Portugalci]] na nasprotnem bregu ustanovili [[Colonia del Sacramento|Colonio]]. Ker je ogorožala trgovski primat Buenos Airesa, je v naslednjem stoletju prihajalo do sporov med Španijo in Portugalsko, Colonia je večkrat zamenjala lastnika, dokler ni leta [[1770]] dokončno pripadla Španiji. Medtem so, da bi preprečili portugalsko napredovanje, Španci leta [[1726]] ustanovili [[Montevideo]]. Po priključitvi Colonie je bilo ustanovljeno [[Podkraljestvo Río de la Plata]], ki je obsegalo predele današnje severne Argentine in večjega dela Urugvaja.
 
V letih [[1806]] in [[1807]], v času [[Napoleon]]ovih vojn, so britanske sile izvedle več neuspešnih poskusov [[Britanska invazija na Srebrno reko|invazije]] na Buenos Aires in Montevideo. Odpor domačinov, predvsem v Buenos Airesu, je nato spodbudil gibanje, ki je privedlo do neodvisnosti Argentine in Urugvaja. [[13. december|13. decembra]] [[1939]] je pred urugvajskim letoviščem [[Punta del Este]] prišlo do [[Bitka na Srebrni reki|Bitke na Srebrni reki]] med [[Nemčija|nemškim]] in [[Združeno kraljestvo|britanskim]] ladjevjem, ki velja za prvo pomembnejšo pomorsko bitko [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
 
==Živalstvo==
Poleg številnih vrst [[ribe|rib]] v reki živi [[delfin]] La Plata (''[[Pontoporia blainvillei]]'') ter več vrst morskih [[želva|želv]]: ''[[Caretta caretta]]'', ''[[Chelonia mydas]]'' in ''[[Dermochelys coriacea]]''.
 
[[bg:Ла Плата]]
9.543

urejanj