Goriška ravan: razlika med redakcijama

dodanih 35 zlogov ,  pred 14 leti
m
slog
(n)
 
m (slog)
'''Goriška ravan''', (tudi ''Goriško polje'',) je [[prod]]na nasipina [[Soča|Soče]] med [[Sveta gora pri Gorici|Sveto goro]] in [[Kras]]om na [[Goriška|Goriškem]].
[[Sveta gora pri Gorici|Sveto goro]] in [[Kras]]om na [[Goriška|Goriškem]].
 
Goriška ravan je nastala na prostoru, kjer reka Soča priteče iz [[gorovje|gorskega sveta]] in prečka okoli 10 [[km]] širok pas ''eocenskega vipavskega'' [[fliš]]a. V flišu je ustvarila prostorno [[dolina|dolino]] in jo pozneje zapolnila od 3 do 4 km na široko s pretežno [[apnenec|apnenčevim]] prodom in [[pesek|peskom]]. Ravan ima precejšen nagib, saj se od [[Solkan]]a do [[Miren|Mirna]] zniža za 48 [[m]]. Na severnem delu Goriške ravni teče Soča ob [[Goriška brda|Goriških brdih]], nato jo preseka in v južnem delu sledi vznožju Krasa. Padec soške struge na tem delu znaša 2,3‰ in je za polovico manjši od naklona ''Goriške ravni'', hitro se znižuje tudi relativna višina ravni ob toku navzdol. v Solkanu je okoli 40 m nad strugo, pri [[Gorica|Gorici]] 33 m, pri [[Štandrež]]u (Sant' Andrea) 26 m in pod [[Škrlje|Škrljami]] (Scariano) 20 m, zato ta naselja [[poplava|poplave]] ne ogrožajo.
 
Goriška ravan ima zaradi [[Alpe|alpskih]] vplivov spremenjeno [[sredozemsko podnebje]], kljub vsemu pa ugodne klimatske razmere, uravnano nasuto površje in rodovitna tla omogočajo [[poljedelstvo]] in [[vinograd|vinogradništvo]]. Naselja so nastala večinoma na robovih ''Goriškega polja'' na terasah nad Sočo pa le v njenem južnem delu.
[[poljedelstvo]] in [[vinograd|vinogradništvo]]. Naselja so nastala večinoma na robovih ''Goriškega polja'' na terasah nad Sočo pa le v njenem južnem delu.
 
{{geol-stub}}
 
[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
360.301

urejanje