Venetščina: Razlika med redakcijama

Do okoli leta 1950 so jezikoslovci venetščino povezovali z [[Iliri#Jezik|ilirščino]], kasneje pa sta se pojavili dve vzporedni teoriji. Prva se opira na nesporne podobnosti med venetščino in latinščino ter zagovarja uvrstitev venetščine v [[italski jeziki|italsko]] skupino. Druga opozarja na razlike med venetščino in italskimi jeziki ter poudarja izoglose, ki jih venetščina deli z drugimi indoevropskimi vejami, posebej z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]], in zato šteje venetščino kot samostojen indoevropski jezik.

 

 

Na podlagi onomastičnih virov jezikoslovci sklepajo, da je bil venetščini soroden tudi [[Liburni|liburnijski jezik]] na območju jadranske [[Hrvaška|Hrvaške]] (Mallory 1989: 91). Hrvaški jezikoslovec Radoslav Katičić ugotavlja, da antroponimi severovzhodnega ali po njegovem severnojadranskega dela rimske province Ilirije, ki ustrezajo deželi [[Liburni|Liburnov]], pripadajo širšemu antroponomastičnemu območju, ki vključuje tudi deželo [[Severnojadranski Veneti|Venetov]], Istro in vzhodne Alpe. Sosednje območje, ki ga imenuje dalmatinsko-panonsko in ustreza deželam Dalmatov in Japodov v času rimskega zavzetja ter sega vse do Panonije, prav tako izpričuje številne podobnosti s prvim. Ta odkritja predstavljajo nov pogled na [[italski jeziki|italske]] jezikovne značilnosti, ki so morda segale vse do Srednje Evrope.