Fotoluminiscenca: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: it:Fotoluminescenza |
m pp. pri razporeditvi + notranja povezava |
||
Vrstica 1:
'''Fotoluminiscenca''' je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno [[svetloba|svetlobo]], [[ultravijolično valovanje|ultravijoličnimi]] ([[UV]]), [[Rengentski žarek|rentgenskimi]] ali [[Žarek gama|gama (γ) žarki]], kjer snov zaradi obsevanja absorbira [[foton]]e, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje. Najpreprostejša vrsta je '''resonančna radiacija''', pri katerem so fotoni določene valovne dolžine absorbirani in nato ekvivalentno emitirani, to se pravi sevani z enako valovno dolžino. Proces ne zajema nobene notranje energijske pretvorbe in emisija poteka zelo hitro (približno 10
Naslednji dve vrsti pa zajemata notranjo energijsko pretvorbo in se po tem tudi ločita. To sta:
Vrstica 9:
[[Slika:Fluorescent minerals hg.jpg|right|thumb|225px|Zbirka različnih mineralov, ki so pod vplivom osvetlitve z UV-A, UV-B in UV-C žarkov fluorescirali.]]
Načeloma lahko fluorescira vsaka snov, pogoj pa je le nekaj ostro definiranih in razmakjenih energijskih stanj oz. da nima zveznega [[Emisijski spekter|emisijskega spektra]]. V slednjem primeru lahko ločena energijska stanja ustvarimo z dodatkom aktivatorjev. Barva fluoresirane svetlobe je seveda odvisna od vrste snovi, od kemične narave in koncentracije [[aktivator]]jev ter vrste vpadnega sevanja. Tako [[antracen]] fluorescira vijolično pri obsevanju z UV žarki, z dodatko [[naftalin]]a pa zeleno. Organske snovi, kot so npr. [[človek|človeški]] [[lasje]] ali [[zobje]], fluorescirajo bledo modrikasto svetlobo. Povečini se vpadno sevanje pri vseh snoveh prenese s trki na molekule aktivatorjev, ki določajo sevano svetlobo.
[[Slika:Fluorescent lamps artistic.jpg|
Fluoresenca je praktično ena najbolj uporabnih vrst luminiscenc, saj je snov najlažje vzbuditi z obsevanjem. Zelo razširjena je uporaba navadnih [[fluorescenčna svetilka|fluorescenčnih svetilk]], ki oddajajo belo svetlobo, kar je posledica primerne kombinacije različnih aktivatorjev. Na enaki način delujejo moderne kompaktne fluorescenčne luči, ki pa vsebujejo [[živo srebro]] (Hg), vendar pa so energetkso zelo učinkovite. Slednji element vsebujejo tudi ulične svetilke, le da je element v plinastem stanju. Fluorescenca uporabljajo tudi v [[biokemija|biokemiji]] in [[medicina|medicini]] (za fluorescenčne [[mikroskop]]e, obarvanje in določanje [[celica|celic]], njihovih struktur in [[DNK]]) ter [[gemologija|gemologiji]], [[geologija|geologiji]], [[mineralogija|mineralogiji]] in [[sodna medicina|sodni medicini]].▼
▲Fluoresenca je praktično ena najbolj uporabnih vrst luminiscenc, saj je snov najlažje vzbuditi z obsevanjem. Zelo razširjena je uporaba navadnih [[fluorescenčna svetilka|fluorescenčnih svetilk]], ki oddajajo belo svetlobo, kar je posledica primerne kombinacije različnih aktivatorjev. Na enaki način delujejo moderne kompaktne fluorescenčne luči, ki pa vsebujejo [[živo srebro]] (Hg), vendar pa so energetkso zelo učinkovite. Slednji element vsebujejo tudi ulične svetilke, le da je element v plinastem stanju. Fluorescenca uporabljajo tudi v [[biokemija|biokemiji]] in [[medicina|medicini]] (za fluorescenčne [[mikroskop]]e, obarvanje in določanje [[celica|celic]], njihovih struktur in [[DNK]]) ter [[gemologija|gemologiji]], [[geologija|geologiji]], [[mineralogija|mineralogiji]] in sodni medicini.
== Fosforescenca ==
| |||