Mrežnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+iw,+slika
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Human eye cross-sectional view grayscale.png|thumb|300px|right|Mrežnica (''retina'')]]
'''Mrežnica''' ('''retina''') je [[senzorinevralno tkivo]], ki leži na zadnji steni [[oko|očesa]]. Mrežnica je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo. Center mrežnice je macula[[rumena pega]] in je edini del sposoben natančnega [[vid]]a, ki uporabljamo pri branju, prepoznavanju obrazov in podobno. Stranski ali periferni del mrežnice, ki sodeluje pri perifernem vidu, predstavlja kar 95 % mrežnice.
 
== Odstop mrežnice ==
Kadar mrežnica odstopi, se odlušči od zadnje stene in se pri tem prekine njena dobava [[kri|krvi]] in hranil. Mrežnica zato degenerira in izgubi svojo funkcijo, če ostane v taki legi. V primeru, da odstopi del mrežnice v makulirumeni pegi, bo posledica tega izpad v centralnem vidu. Odstop mrežnice se nanaša na ločitev mrežnice od spodaj ležečega [[pigment]]nega [[epitelija]], na katerega je tudi v normalnih pogojih šibko pritrjena. Ločimo:
*Primarni primarni odstop mrežnice, ki nastane zaradi primarne bolezni očesa, npr. [[cista|ciste]] na steklovini, ki povzroči [[trakcijski odstop]] mrežnice, in
*Sekundarni sekundarni odstop mrežnice, ki nastane npr. zaradi [[subretinalna eksudacija|subretinalne eksudacije]], [[krvavitev]], [[tumor]]jev ali [[parazit]]ov.
 
Odstop mrežnice zaradi raztrganin je najbolj pogosta oblika, - približno 7 % odraslih ljudi ima raztrganine na mrežnici. Pogostost tega pojava narašča s starostjo in ima vrh med 50. in 70. letom. To prikazuje pomen [[posteriorni odstop vitreusa|posteriornega odstopa vitreusa]] (ločitev steklovine od notranje plasti mrežnice, ki je tudi poveznana s starostjo) kot možnega vzroka za odstop mrežnice. Letna [[incidenca]] je en odstop mrežnice na 10.000 prebivalcev ([[Nemčija]]). Poznana je družinska nagnjenost in povezanost z [[miopija|miopijokratkovidnost]]jo. Vsaka raztrganina na mrežnici še ne vodi v odstop mrežnice. Do tega pride samo, kadar se vtekočinjeniutekočinjeni del steklovine loči in [[humor vitreus]] prodre med raztrganino v mrežnici. Do odstopa pride kadar [[adhezijske sile]] ne morejo več nasprotovati temu procesu.
 
Pojav odstopa mrežnice v očesu je povezan z razvojem očesa; primarni očesni mehur se med razvojem invertira v očesno čašo, tako, da pride do [[invertirana mrežnica|invertirane mrežnice]], ki je samo prislonjena na [[pigmentni sloj]].
 
Degenerativni procesi v steklovini in merežnici pamrežnici povzročajo nastanek [[ablacija|ablacije]]. [[Hemodinamični faktorj|Hemodinamični faktorji]] pretoka krvi so vzročno povezani s temi procesi. Vsako povišanje tlaka v finih vejah [[centralna mrežnična vena|centralne mrežnične vene]] centralis retine ob znižanju [[intraokularni tlak|intraokularnega tlaka]] (pri sklanjanju glave, kašljanju, napenjanju, porodu ali kardiovaskularnih obolenjih), povzročajopovzroča relativen venozni zastoj v postkapilarnih [[venula]]h na periferiji mrežnice. Venozni zastoj s [[transudacija|transudacijo]] iz kapilarne mreže med notranjim in zunanjim zrnatim slojem, povzroča [[cistoidne degeneracije]] mrežnice.
 
Cistični prostori vsebujejo tekočino, napolnjeno z beljakovinami[[beljakovina]]mi in se širijo proti riokapilarnemu sloju [[žilnica|žilnice]], ki je zaradi tega vzdražen, pride do [[vnetje|vnetja]] in resorbcije vsebine ciste.
 
Destruktivno delovanje ciste lahko deluje v smeri steklovine in pride do destruktivnega delovanja na membrano steklovine in do medsebojne zrasti. Resorbtivna moč [[horiokapilarisa]] odvzema vodo iz steklovine in se zniža [[intraokularni tlak]], kar neugodno vpliva na [[hemodinamske faktorje]] v veni centralis retinae s periferno stazo in vodi do trajnega padca intraokularnega tlaka. Periferne cistoidne degeneracije se večajo in vsak hitrejši gib očesa na tem mestu mrežnico strga.
Steklovina, ki pride v stik z žilnico, povzroči, da se prične [[transudacija]] in [[eksudacija]], kasneje pa [[retrakcija]] steklovine, kar vodi do močne [[hipotonija|hipotonije]] in s tem do popolnega odstopa (razvodenela in retrahirana steklovina).
 
Drugi faktordejavnik, ki je pomemben za nastanek [[ablacija|ablacije]], je [[refrakcija]]. Med bolniki z ablacijo mrežnice je 65 % [[kratkovidnost|kratkovidnih]]. Naslednji faktor je starost bolnikov med 35. in 55. letom (vzrok so degenerativne spremembe), drugi vrh pa je med 54. in 65. letom, ko je sklerotični proces [[kapilara|kapilar]] v najmočnejšem razmahu.
 
Kot nadaljni faktordejavnik za razvoj odstopa mrežnice navajajo direktno in indirektno [[travma|travmo]], zlasti pri očeh, ki imajo opisane degenerativne spremembe mrežnice. Vzrok za to je lahko že nagla kretnja oči ([[Bellov fenomen]]), napenjanje, hud kašelj, skakanje v vodo z glavo naprej, udarec z žogo,…).
 
== Zdravljenje ==
*koagulacija z [[argon]]skim [[laser]]jem
*[[retina]]lna tamponada z elastičnim silikonskim tamponom (tega zašijemo na zunanjo stran sklere[[beločnica|beločnice]], tako, da dosežemo pritisk od zunaj na mesto raztrganine, to zagozdi steno zrkla na retinalno raztrganino in vzpostavi ponovni kontakt med raztrganim delom mrežnice in retinalnim pigmentnim epitelijem)
*[[krioterapija]] (umetno narejena brazgotina, ki preprečuje ponovne odstope)
*[[vitrektomija]] (odstranimo steklovino in jo nadomestimo z [[Ringerjeva raztopina|Ringerjevo raztopino]], plinom ali [[silikonsko olje|silikonskim oljem]] - vsa ta sredstva povzročajo tamponado očesa in tesnenje mrešnice na zadnjo steno zrkla)