Porabski Slovenci: razlika med redakcijama

dodanih 5.849 zlogov ,  pred 14 leti
prenos iz članka Slovensko Porabje
m (preusm. dokler ne bo kdo "razbil" članka...)
 
(prenos iz članka Slovensko Porabje)
'''Porabski Slovenci''' je naziv za okoli 5.000 do 6.000 pripadnikov [[Slovenci|slovenske]] [[manjšina|manjšine]], ki živi v vaseh južno od [[Monošter|Monoštra]] na ozemlju današnje [[Madžarska|Madžarske]], ki je znano tudi pod nazivom [[Slovensko Porabje]].
#REDIRECT [[Slovensko Porabje]]
 
Predniki porabskih Slovencev so to območje poselili že v [[9. stoletje|9. stoletju]] in so živeli v sklopu [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]]. Tudi po madžarskem uničenju te države v [[10. stoletje|10. stoletju]] so uspeli ohraniti svoje [[narečje]], ki je podobno narečju sosednjega [[Goričko|Goričkega]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] je [[Mikloš Küzmič]] prevedel [[Sveto pismo]] v to narečje, ki se še danes uporablja med slovenskimi [[maša]]mi v gornjeseniški in števanovški [[župnija|župniji]].
 
Po koncu [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]], ko je vojska [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] zasedala [[Prekmurje]], ji je [[antanta]] prepovedala zasedbo Porabja, ki je tako po podpisu [[trianonska pogodba|trianonske pogodbe]] pripadlo Madžarski ter postalo vkleščeno med Avsrijo in Kraljevino SHS, kar je povzročilo pretrganje pred tem tesnih vezi s Prekmurjem in pričetek gospodarskega zaostajanja regije.
 
Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso kaj dosti ukvarjale z narodnimi manjšinami na svojem ozemlju, po letu [[1945]] pa so z odlokom dovolile izobraževanje nemadžarskih učencev v svojih [[materni jezik|maternih jezikih]]. Resolucija [[Informbiro]]ja leta [[1948]], ko je Madžarska ostala [[Sovjetska zveza|sovjetski]] satelit, so se odnosi z [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] poslabšali, kar je občutila tudi slovenska manjšina. Odpravili so pouk v [[slovenščina|slovenščini]] na treh porabskih šolah, pričeli so se preseljevanje v notranjost države, psihološka propaganda in popolna zapora meje z matično državo.
 
Ponovni poskusi reševanja problematike dvojezičnega šolstva so se pričeli leta [[1969]] z ustanovitvijo posebne [[komisija|komisije]] za narodne manjšine. Sprememba [[ustava|ustave]] leta [[1972]] je slovenski skupaj z drugimi manjšinami dala možnost rabe maternega jezika. Leta [[1979]] je na Radiu [[Győr]] dobila 25 minut slovenskega programa na teden. V glasilu »Narodne novine«, ki so ga v [[Budimpešta|Budimpešti]] sicer izdajali za potrebe [[Hrvati|hrvaške]] in [[Srbi|srbske]] manjšine, je bila tudi polstranska priloga v knjižni slovenščini.
 
Ob [[demokracija|demokratičnih]] spremembah na Madžarskem so se razmere za manjšino še izboljšale. [[Oktober|Oktobra]] [[1990]], po razpadu [[Demokratična zveza južnih slovanov na Madžarskem|Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem]], je bila v Gornjem Seniku ustanovljena [[Zveza Slovencev na Madžarskem]], ki ima sicer sedež v Monoštru. Ta zveza je [[1991|leto kasneje]] pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, še [[1992|eno leto kasneje]] pa je madžarska [[televizija]] pričela s predvajanjem 25 minutne oddaje »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Leta [[1993]] je zakon 13 manjšinam, tudi slovenski, omogočil voljenje manjšinskih samouprav. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh (sedež [[Državna slovenska samouprava|Državne slovenske samouprave]] je v Gornjem Seniku), pozneje pa še v [[Sombotel]]u ([[Szombathely]]ju), [[Budimpešta|Budimpešti]] (v obeh mestih deluje slovensko društvo) in [[Mosonmagyaróvár]]u. Leta [[1998]] so v [[Monošter|Monoštru]] odprli [[generalni konzulat]] Slovenije in Slovenski kulturno - informacijski center. [[23. junij]]a [[2000]] je na Radiu Monošter pričel oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini.
 
Po osamosvojitvi Slovenije je odprtje več [[mejni prehod|mejnih prehodov]] na Goričkem olajšalo stike manjšine s Slovenijo. Ob začetku [[1990.|90.]] let se je pojavila ideja [[železnica|železniške]] povezave med [[Murska Sobota|Mursko Soboto]] in [[Monošter|Monoštrom]] čez Porabje, vendar je bila proga nato iz ekonomskih in praktičnih razlogov speljana čez [[Hodoš]] in ob reki [[Zala (reka)|Zali]] proti vzhodu. Zato pa od leta [[2005]] obe mesti povezuje [[avtobus]]na proga. Pristop Slovenije in Madžarske v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]] je stike še olajšal.
 
Navkljub občutno izboljšanemu položaju v zadnjih 15 letih razmere za manjšino še vedno niso idealne. Območje je zaradi obmejne lege nerazvito, večina zemlje v vaseh pripada godpodarsko neperspektivnim majhnim kmetijam (precejšen del jih ne meri več kot 3 [[hektar|ha]]), kar spodbuja preseljavanje zlasti mladih v industrijsko razvitejši Monošter, kjer pa sta prevladujoči [[Avstrija|avstrijski]] in [[Nemčija|nemški]] [[kapital]] bolj naklonjena [[nemščina|nemščini]]. Slovenska manjšina nima zagotovljenega sedeža v madžarskem državnem [[parlament]]u, poleg tega uradna [[Budimpešta]] za delovanje organizacij slovenske manjšine nameni le desetino finančnih sredstev, kolikor jih za [[Madžari|madžarsko]] manjšino v Sloveniji nameni uradna [[Ljubljana]].
 
==Viri==
* Marija Kozar-Mukič, ''Slovensko Porabje-Szlovénvidék'', Ljubljana-Szombathely, 1983
* Katalin Munda Hirnök, ''O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem: ekspertiza, (Ekspertize 170)''. Ljubljana:INV, 1998
* Ludvik Olas, ''Porabski Slovenci'', Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana, 1995
 
==Glej tudi==
#REDIRECT* [[Slovensko Porabje]]
* [[Šomodski Slovenci]]
 
==Zunanje povezave==
* [http://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/prebivalstvo/manjsina-madzarska/ Predstavitev manjšine na straneh UVI]
* [http://www.mfa.gov.hu/kulkepviselet/SLO/slo/slo_bilateral/sodelovanje_v_zvezi_z_manjsinami.htm Sodelovanje v zvezi z masnjšinami] na straneh madžarskega veleposlaništva v Sloveniji
 
[[Kategorija:Zamejski Slovenci]]
 
[[en:Hungarian Slovenes]]
[[hu:Magyarországi szlovének]]
9.543

urejanj