Strjevanje krvi: Razlika med redakcijama

V [[organizem|organizmu]] obstaja sistem, ki preprečuje, da bi se [[kri]] znotraj [[ožilje|ožilja]] strjevala in sistem, ki morebitne [[krvavitve]] v čimkrajšem času zaustavi. Ob sami poškodbi [[žile]] in posledični [[krvavitev|krvavitvi]] se sprožijo številni procesi, ki pripomorejo k strjevanju [[kri|krvi]] oziroma [[koagulacija|koagulaciji]]. Pri nastanku [[krvavitev|krvavitve]] pride najprej do zožitve poškodovane [[žila|žile]], pri tem se na kraju [[poškodba|poškodbe]] začnejo sproščati snovi iz [[žilni endotel|žilnega endotela]], okoliških [[tkiva|tkiv]] in [[trombocit]]ov, ki sprožijo nastanek [[krvni strdek|krvnega strdka]]. Nato se na mestu poškodbe tvori [[trombocitni čep]], kar je posledica zlepljenja [[trombocit]]ov na poškodovano [[žilna stena|žilno steno]]. Pri tem je nujno potreben [[Willebrandov faktor]], ki je nosilec [[faktor koagulacije VIII|faktorja koagulacije VIII]]. Faktorji koagulacije so [[beljakovine]], ki se tvorijo v [[jetra|jetrih]] in žilnem endotelu. Označujemo jih z rimskimi številkami od I do XIII in z imeni (npr. [[protrombin]], [[fibrin]], itd.)