Strjevanje krvi: Razlika med redakcijama

V [[organizmu]] obstaja sistem, ki preprečuje, da bi se [[kri]] znotraj [[ožilja]] strjevala in sistem, ki morebitne [[krvavitve]] v čimkrajšem času zaustavi. Ob sami poškodbi [[žile]] in posledični [[krvavitvi]] se sprožijo številni procesi, ki pripomorejo k strjevanju [[krvi]] oziroma [[koagulaciji]]. Pri nastanku [[krvavitve]] pride najprej do zožitve poškodovane [[žile]], pri tem se na kraju [[poškodbe]] začnejo sproščati snovi iz [[žilnega endotela]], okoliških [[tkiv]] in [[trombocitov]], ki sprožijo nastanek [[krvnega strdka]]. Nato se na mestu poškodbe tvori [[trombocitni čep]], kar je posledica zlepljenja [[trombocitov]] na poškodovano [[žilno steno]]. Pri tem je nujno potreben [[Willebrandov faktor]], ki je nosilec [[faktorja koagulacije VIII]]. Faktorji koagulacije so [[beljakovine]], ki se tvorijo v [[jetrih]] in žilnem endotelu. Označujemo jih z rimskimi številkami od I do XIII in z imeni (npr. [[protrombin]], [[fibrin]], itd.)