Kovor: razlika med redakcijama

odstranjenih 2.517 zlogov ,  pred 14 leti
m
odstranil copyvio z http://zupnije.rkc.si/kovor/zupnija_d.htm
m (odstranil copyvio z http://zupnije.rkc.si/kovor/zupnija_d.htm)
{{naselje
|najdisi=Kovor
|nadmorska=515511 m
|prebivalstvo=758
|postna=4290
[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] ''sv.Janeza Krstnika'' se v starih zapisih prvič omenja [[1296]]. Prednico sedanje stavbe postavljene verjetno okoli [[1517]] je obdajal [[tabor (fortifikacija)|protiturški tabor]], katerega ostanki z [[renesansa|renesančnim]] stropom so še vidni. Sednja cerkev je bila postavljena [[1740]] in posvečena [[1767]].
 
{{SloNaselje-stub}}
V nasi vasi se lahko pohvalimo z dobrimi gasilci in prijaznimi ljudmi, ki vas bodo prijazno pozdravili, ce se boste oglasili v nasi idilicni vasici.
[[Kategorija:naselja občine Tržič]]
 
Nasa vas, pa je znana tudi po lepo urejenem smetiscu, kjer locujemo smeti kot prava ekoloska vas.
KOVOR
Urbanizirano naselje leži na kvartarnih terasah reke Tržiške Bistrice, nad njenim desnim bregom med Zvirčami in Loko, zahodno od ceste Podtabor – Tržič. V zadnjem času je naselje povsem izgubilo nekdanjo, prevladujočo agrarno ruralno podobo. Ima gručasto jedro, h kateremu spadajo še zaselki: Stagne, Strane, Graben in Brezovo. Skozi kraj teče potok Cikavec. Na zahodu se začenja višji svet z gozdom poraslih Dobrav.
Iz Kovorja izhajajo vsaj trije pomembni možje: nekdanji ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, literarni zgodovinar dr. Jožef Pogačnik, in smučarski skakalec, nekdanji svetovni rekorder Jože Šlibar.
 
Zgodovina Kovorja
Področje vasi Kovor je bilo naseljeno že v rimski dobi. O naselbini pričajo ostanki rimskega zidovja. V bližini je bila namreč že tedaj za rimski imperij pomembna cesta preko Ljubelja. V Kovorju je bilo gostišče (hospic) za popotnike, kar se je ohranilo še v srednji vek.
Vas Kovor je prvič omenjena v darilni listini iz sredine 11. stoletja. Kot župnija pa se Kovor prvič omenja leta 1296 v seznamu župnij v oglejskem patriarhatu. Pod številko 435 je zapisano Plebes Kewer (župnija Kovor). Župnija je spadala pod oglejski patriarhat vse do leta 1751. Zavetnik sv. Janez Krstnik pričuje, da je bila pred ustanovitvijo župije v Kovorju krstilnica pod okriljem kranjske pražupnije. Iz te krstne kapele ali cerkvice je kasneje nastala današnja župnijska cerkev. Župnija je bila last posestnikov bližnjega gradu Gutenberg.
Leta 1333 je koroški vojvoda Henrik Goriško-Tirolski podelil župnijo Kovor cistercijanskemu samostanu iz Kostanjevice na Krki. Kljub ustanovitvi ljubljanske škofije, je župnija Kovor zaradi samostojnega patronata še vedno spadala v oglejski patriarhat. Leta 1751 je bila na zahtevo cesarice Marija Terezije ukinjena oglejska patriarhija in ustanovljena goriška nadškofija. Župnija Kovor je bila od tega leta dalje v goriški nadškofiji.
Leta 1785 je skupaj z drugimi samostani tudi cistercijanski samostan v Kostanjevici doletela ukinitev. Leta 1787 pa je cesar Jožef II. določil, da se morajo meje škofij prilagoditi deželnim mejam. Zaradi tega je bila goriška nadškofija ukinjena in na novo ustanovljena ljubljanska metropolija. Od tega leta dalje župnija Kovor spada v ljubljansko (nad)škofijo