Slovnično število: Razlika med redakcijama

Dvojina je bila prisotna v [[praindoevropščina|indoevropskem prajeziku]] in poznali so jo številni antični indoevropski jeziki, npr. [[sanskrt]], [[stara grščina]], [[gotščina]] in [[stara cerkvena slovanščina]]. Med slovanskimi jeziki staso jo danes v celoti ohraniliohranile samo še [[slovenščina]] in obe [[Lužiška srbščina|lužiški srbščini]]. Nekateri govori zahodnega narečja [[Beloruščina|beloruščine]] ločijo samole še posebne dvojinske oblike za imenovalnik in tožilnik samostalnikov ženskega spola a-jevske sklanjatve: ''adna karova'' "ena krava", ''dźvie karovie'' "dve kravi", ''try karovy'' "tri krave". Baltska [[litvanščinaLitovščina]] ima posebne dvojinske oblike osebnih zaimkov, katerih uporaba je v standardni zvrsti fakultativna, v nekaterih narečjih pa še vedno obvezna: ''aš'' "jaz", ''mudu'' "midva", ''mes'' "mi".