Redakcija: 21:54, 21. oktober 2007 uredi Evon~slwiki (pogovor \| prispevki) 102 urejanji mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:21, 22. oktober 2007 uredi razveljavi Evon~slwiki (pogovor \| prispevki) 102 urejanji m dop. Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Ana Dimnik ''', zavedna Slovenka in gostilničarka, *12. julija 1852 v Hrastniku †27. januarja 1921 v Trbovljah<br /> Ana Dimnik se je rodila v času, ko si je nemška manjšina v Zasavju, podobno kot drugod po Sloveniji, prizadevala za prevlado nemščine. Obiskovala je šolo v [[Trbovlje\|Trbovljah]]. V tistem času je bil to edina šola v trboveljski občini, pouk je bil nemški. Doma so govorili slovensko, pri župniku Hašniku in gostilničarju Francu Rošu si je sposojala slovenske knjige. <br />▼ Ana in njen mož Franc Dimnik sta leta 1875 odprla v Trbovljah gostilno, ki obratuje še danes. V njej sta spodbujala slovensko zavest. Naročila sta vse slovenske časopise.<br /> Ana Dimnik je zbrala tudi celo knjižnico slovenskih knjig in jih posojala ljudem v bližnji in daljni okolici. <br /> Sodelovala je pri ustanovitvi moške podružnice [[Družba sv. Cirila in Metoda\|Družbe Cirila in Metoda]]. Leta 1896 je ustanovila žensko podružnico Družbe, ter bila njena predsednica vse do svoje smrti. brala je precej denarja in pritegnila k sodelovanju mnoge žene. Zaradi njenega ~~neutrudnega spodbujanja narodne zavednosti~~delovanja so ji dali častni priimek '''Slovenska mati'''. <br /> Leta 1910 je šla v Beograd na kronanje kralja Petra z večjo skupino Slovencev. To je povzročilo, da so jo avstrijske oblasti strogo nadzorovale vse do ~~propada~~konca cesarstva. ▼ ▲Ana Dimnik se je rodila v času, ko si je nemška manjšina v Zasavju, podobno kot drugod po Sloveniji, prizadevala za prevlado nemščine. Obiskovala je šolo v [[Trbovlje\|Trbovljah]]. V tistem času je bil to edina šola v trboveljski občini, pouk je bil nemški. Doma so govorili slovensko, pri župniku Hašniku in gostilničarju Francu Rošu si je sposojala slovenske knjige. <br /> ▲Ana in njen mož Franc Dimnik sta leta 1875 odprla v Trbovljah gostilno, ki obratuje še danes. V njej sta spodbujala slovensko zavest. Naročila sta vse slovenske časopise.<br /> Ana Dimnik je zbrala tudi celo knjižnico slovenskih knjig in jih posojala ljudem v bližnji in daljni okolici. <br /> Sodelovala je pri ustanovitvi moške podružnice [[Družba Cirila in Metoda\|Družbe Cirila in Metoda]]. Leta 1896 je ustanovila žensko podružnico Družbe, ter bila njena predsednica vse do svoje smrti. brala je precej denarja in pritegnila k sodelovanju mnoge žene. Zaradi njenega neutrudnega spodbujanja narodne zavednosti so ji dali častni priimek '''Slovenska mati'''. <br /> Leta 1910 je šla v Beograd na kronanje kralja Petra z večjo skupino Slovencev. To je povzročilo, da so jo avstrijske oblasti strogo nadzorovale vse do propada cesarstva. <br /> Njeno delo je ~~navdihnilo~~navdahnilo pisatelja [[Vladimir Levstik\|Vladmirja Levstika]], opisal jo je v svoji knjigi Gadje gnezdo~~. Na gostilni je vzidano spominsko znamenje tej izjemni ženi~~. ~~===~~ Viri:<br ~~===~~ /> Koledar Družbe Cirila in Metoda,1922<br /> Andrej Vovko: Odborniki in članstvo poružnic družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918<br />Krajevni leksikon SLovenije, DZS Ljubljana 1976 <br />

Ana Dimnik: Razlika med redakcijama