Bruno Hartman: Razlika med redakcijama

Vso širino njegovega vsestranskega delovaja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal [[slovenistika|slovenistiki]]. O tem pričajo njegova [[disertacija|disertacija]] z naslovom [[Celjski grofje|Celjski grofje]] v [[slovenska dramatika|slovenski dramatiki]], [[študija|študije]] o [[Novačan|Novačanu]] in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem [[Maribor|Mariboru]]. Z gledališčem se je ukvarjal kot [[lektor|lektor]], [[dramaturg|dramaturg]], [[umetniški vodja|umetniški vodja]] in [[upravnik|upravnik]]. Za nove [[uprizoritev|uprizoritve]] je prevedel številna [[dramska dela|dramska dela]], med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih [[avtor|avtorjev]]. Bil je med pobudniki [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil [[zbornik|zbornik]] [[Maribor skozi stoletja|Maribor skozi stoletja]], v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, [[knjižničarstvo|knjižničarstva]] in [[tiskarstvo|tiskarstva]]. Je avtor [[publikacije|publikacij]] [[Slovensko dramsko gledališče Maribor do druga svetovna vojna|Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne]] in [[Kultura v Maribor|Kultura v Mariboru]]. V [[Časopis zgodovina in narodopisje|Časopisu za zgodovino in narodopisje]] je objavil veliko [[znanstveni prispevki|znanstvenih prispevkov]]. S [[kulturnozgodovinske razprave|kulturnozgodovinskimi razpravami]] je sodeloval na več [[znanstvena zborovanja|znanstvenih zborovanjih]]. Z [[biografski prispevki|biografskimi prispevki]] za [[Slovenski biografski leksikon|Slovenski biografski leksikon]] in [[Enciklopedija Slovenija|Enciklopedijo Slovenije]] se je uvrstil med najplodovitejše sodelavce za območje severovzhodne [[Slovenija|Slovenije]]. Objavil je tudi [[biografija|biografiji]] [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] in [[Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Poznan je tudi kot izvrsten [[prevajalec|prevajalec]] [[proza|proze]], med katero uvrščamo dela [[Hemingway|Hemingwaya]], [[Cronin|Cronina]] in [[Remarqua|Remarqua]].

Odidejni proOd leta [[1965|1965]] je usmerjal razvoj [[knjižnica|knjižnice]] v ugledno [[visokošolska ustanova|visokošolsko ustanovo]]. Tako je knjižnica leta [[1975|1975]] kot enakopravna soustanoviteljica podpisala [[Sporazum združitev|Sporazum o združitvi]] v [[Univerza Maribor|Univerzo v Mariboru]] in dobila ime [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetna knjižnica Maribor]]. [[Ravnatelj|Ravnateljeva]] prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta [[1988|1988]]. Novo stavbo je [[idejni projekt|idejni projekt]] postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči [[rektorat|rektorat]]. S tem naj bi bilo na tem prostoru nastalo [[mariborsko univerzitetno središče|mariborsko univerzitetno središče]]. V začetku oktobra [[1988|1988]] je bila na podbudo [[profesor droktor Hartman|prof. dr. Hartmana]] organizirana simbolična selitev [[knjižnično gradivo|knjižničnega gradiva]] z "živo verigo", v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi [[predstavnik univerze|predstavniki univerze]], [[dijak|dijaki]] in [[študent|študentje]], podajalo [[knjiga|knjige]] iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih [[mariborski visokošolski zavodi|mariborskih visokošolskih zavodih]]. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže [[splošnoizobraževalne knjižnice|splošnoizobraževalnih knjižnic]] na [[mariborsko območje|mariborskem območju]] in bil pobudnik razvoja enotnega [[računalniški sistem|računalniškega sistema]] v [[knjižnica|knjižnicah]]. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let [[urednik|urednik]] revij [[revija Knjižnica|Knjižnica]] in [[revija Dialogi|Dialogi]].

Sodeloval je pri ustvarjanju [[Oddelek za bibliotekarstvo|Oddelka za bibliotekarstvo]] [[Filozofska fakulteta|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljana|Univerze v Ljubljani]], kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.