Bruno Hartman: Razlika med redakcijama

dodanih 670 zlogov ,  pred 12 leti
 
== Življenjepis ==
Hartman ''je osrednja'' osebnost slovenskega knjižničarstva. Njegova življenskaživljenjska pot je razgibana, polna novih spoznanj, usmerjena strokovno, znanstveno in kulturno. Posegel je na mnoga področja izobraževanja, znanosti in kulture. Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na [[ljubljanska univerza|ljubljanski univerzi]] je bil profesor na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti, nato pa je poučeval na [[mariborsko učiteljišče|mariborskem učiteljišču]]. Pritegnilo ga je [[gledališče|gledališče]], najprej [[ljubljanska Drama|ljubljanska Drama]], [[mariborko gledališče|mariborko gledališče]] in še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče v Celju]]. Zatem je nadvse uspešno vodil [[Študijska knjižnica Maribor|Študijsko knjižnico v Mariboru]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico Maribor]] do svoje upokojitve v letu 1989.
 
== Znanstveno delo ==
Vso širino njegovega vsestranskega delovaja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal [[slovenistika|slovenistiki]]. O tem pričajo njegova [[disertacija|disertacija]] z naslovom [[Celjski grofje|Celjski grofje]] v [[slovenska dramatika|slovenski dramatiki]], [[študija|študije]] o [[Novačan|Novačanu]] in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem [[Maribor|Mariboru]]. Z gledališčem se je ukvarjal kot [[lektor|lektor]], [[dramaturg|dramaturg]], [[umetniški vodja|umetniški vodja]] in [[upravnik|upravnik]]. Za nove [[uprizoritev|uprizoritve]] je prevedel številna [[dramska dela|dramska dela]], med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih [[avtor|avtorjev]]. Bil je med pobudniki [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil [[zbornik|zbornik]] [[Maribor skozi stoletja|Maribor skozi stoletja]], v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, [[knjižničarstvo|knjižničarstva]] in [[tiskarstvo|tiskarstva]]. Je avtor [[publikacije|publikacij]] [[Slovensko dramsko gledališče Maribor do druga svetovna vojna|Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne]] in [[Kultura v Maribor|Kultura v Mariboru]]. V Časopisu za zgodovino in narodopisje je objavil veliko znanstvenih prispevkov. S kulturnozgodovinskimi razpravami je sodeloval na več znanstvenih zborovanjih. Z biografskimi prispevki za Slovenski biografski leksikon in Enciklopedijo Slovenije se je uvrstil med najplodovitejše sodelavce za območje severovzhodne Slovenije. Objavil je tudi biografiji Rudolfa Maistra in Janka Glazerja. Poznan je tudi kot izvrsten prevajalec proze, med katero uvrščamo dela Hemingwaya, Cronina in Remarqua.
Od leta 1965 je usmerjal razvoj knjižnice v ugledno visokošolsko ustanovo. Tako je knjižnica leta 1975 kot enakopravna soustanoviteljica podpisala Sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru in dobila ime Univerzitetna knjižnica Maribor. Ravnateljeva prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta 1988. Novo stavbo je idejni projekt postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči rektorat. S tem naj bi bilo na tem prostoru nastalo mariborsko univerzitetno središče. V začetku oktobra 1988 je bila na podbudo prof. dr. Hartmana organizirana simbolična selitev knjižničnega gradiva z "živo verigo", v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi predstavniki univerze, dijaki in študentje, podajalo knjige iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih mariborskih visokošolskih zavodih. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik razvoja enotnega računalniškega sistema v knjižnicah. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let urednik revij Knjižnica in Dialogi.
Sodeloval je pri ustvarjanju Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.