Nadorjakinja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m decimalna vejica
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
{{slog}}
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Nadorjákinja''' je [[zvezda]] zelo velikega tipa, ki ima [[masa|maso]] od približno 10 do 50 [[Sončeva masa|Sončevih mas]] v [[Hertzsprung-Russellov diagram|Hertzsprung-Russellovem diagramu]] (HRD). Nadorjakinje lahko imajo [[premer]] tudi do 2000 Sončevih premerov (npr. [[VV Kefeja]]). Zaradi njihovih skrajno velikih mas imajo zelo kratko življenjsko dobo – od 10 do 50 [[milijon]]ov [[leto|let]] – in jih lahko opazujemo samo v mladih predelih [[galaksija|galaksij]], kjer se rojevajo nove zvezde, kot npr. [[odprta zvezdna kopica|razsute kopice]], v rokavih [[spiralna galaksija|spiralnih galaksij]], in v [[nepravilna galaksija|nepravilnih galaksijah]]. Niso jih še opazili v [[galaktično jedro|jedrih]] spiralnih galaksij, [[eliptična galaksija|eliptičnih galaksij]], ali v [[kroglasta zvezdna kopica|kroglastih kopicah]], ki naj bi bile po sedanjih pojmovanjih prestare.
 
'''Nadorjákinja'''Nadorjakinja je [[zvezda]] zelo velikega tipa, ki ima [[masa|maso]] od približno ~10 do 50 [[Sončeva masa|SončevihSončnih mas]] v [[Hertzsprung-Russellov diagram|HertzsprungHerztsprung-Russellovem diagramu]] (HRD). Nadorjakinje lahko imajo [[premer]] tudi '''do 2000 Sončevihpri premerovVV (npr.Kefeja''' [[VVSončevih Kefeja]])premerov. Zaradi njihovih skrajno velikihekstremnih mas imajo zelo kratko življenjsko dobo –samo '''od 10 do 50 [[milijon]]ovmilijonov [[leto|let]] –''' in jih lahko opazujemo samo v mladih predelih [[galaksija|galaksij]], kjer se rojevajo nove zvezde, kot npr. [[odprta zvezdna kopica|razsuteodprte kopice]], v ''rokavih [[spiralna galaksija|spiralnih galaksij]]'', in v [[nepravilna galaksija|nepravilnih galaksijah]]. Niso jih še opazili v [[galaktično jedro|jedrih]] spiralnihsprialnih galaksij, [[eliptična galaksija|eliptičnih galaksij]], ali v [[kroglasta zvezdna kopica|kroglastih kopicah]], ki naj bi bile prestare (po sedanjih pojmovanjih prestarepojomavnjih).
Nadorjakinja ima lahko različne [[barva|barve]]. Večina nadorjakinj jese praviloma modrih barv (''modre nadorjakinje''), nadorjakinje obstajajo vna glavnemglavni nizuveji kot [[spektralni razred]] [[zvezda razredatip O|O]] ali [[zvezda razreda B|B]] in ''rdeče nadorjakinje'' nena obstajajo vna glavnemglavni nizuveji. ZgledaPrimeri ''rdečih nadorjakinj'' sta [['''Antares]]''' in [['''Betelgeza]],''' zgledin primer za ''modre'' nadorjakinje pa je [['''Rigel]]'''.
 
Modeliranje simulacij nastanka nadorjakinj je še vedno dejavnoaktivno področje raziskavraziuskav in je še vedno oteženo zaradi pojavov, kot je npr. izgubljanje mase zvezde. Redkeje se modelirajo posamezneindividualne zvezde,zadnji zadnja težnjatrend je modeliranje [[zvezdnamodelirati kopica|zvezdne kopice]] in jih potem primerjati z enačbami, ki veljajo za nadorjakinje v [[nebesno telo|nebesnih telesih]], kot staje npr. [[MagellanovaMagelanov oblaka]]oblak.
Zgodnje [[Vesolje]]vesolje je imelo, po vseh predvidevanjih veliko število nadorjakinj, ki so poznane kot zvezde I populacije. NjihovNjihova obstojeksistenca je potrebenpotrebna za razlago opazovanj drugih [[kemijski element|elementov]], kot staje [[vodik]] in [[helij]] v [[kvazar]]jihkvazarjih.
 
Ustaljeno mnenje je, da se velike zvezde premikajo nazaj in skozi HRD med njihovim življenjskim razvojem (beri evolucijo zvezde). Včasih so verjeli, da postanejo velike zvezde nadorjakinje blizu konca sv svojeganjihovega razvoja preden postanejo supernove. Kakorkoli že, z opazovanjem [[supernova 1987A|supernove 1987 A]] so potrdili, da je bila zvezda modra nadorjakinja.
Zgodnje [[Vesolje]] je imelo po vseh predvidevanjih veliko število nadorjakinj, ki so poznane kot zvezde I populacije. Njihov obstoj je potreben za razlago opazovanj drugih [[kemijski element|elementov]], kot sta [[vodik]] in [[helij]] v [[kvazar]]jih.
 
Ustaljeno mnenje je, da se velike zvezde premikajo nazaj in skozi HRD med njihovim življenjskim razvojem. Včasih so verjeli, da postanejo velike zvezde nadorjakinje blizu konca sv svojega razvoja preden postanejo supernove. Kakorkoli že, z opazovanjem [[supernova 1987A|supernove 1987 A]] so potrdili, da je bila zvezda modra nadorjakinja.
 
== Rdeča nadorjakinja ==
 
[[Rdeča nadorjakinja]] je zelo napihnjena zvezda, ki je prišla do konca svojega razvoja. Po videzu so podobne [[rdeča orjakinja|rdečim orjakinjam]], a so bistveno večje in bolj masivne. NadorjakinjeNadorjakinja lahko imajoima maso od 10 do 50-kratkratno večjomaso odSonca Sončevein inimajo 1742-krat večji [[sončev premer]] od Sončevega ('''121.243.000 milijonov [[kilometer|km]]'''). Ko dosežejo tri-alfa-proces, v jedru zvezde popusti [[sevanje|sevalni]] [[tlak]]pritisk popusti. [[gravitacija|Gravitacijske sile]] prevladajo in močno stisnejo notranjost zvezde, ki se s tem segreje. To vodi v še večje razširjenje zunanjih [[plin]]astihplinastih plasti zvezde, ki se ob tem ohladijo, in izsevajo svetlobo v rdečem predelu barvnega spektra. Absoltuna svetlost teh zvezd lahko doseže '''–10,.00''' [[magnituda|magnitudo]]. Betelgeza in Antares sta zelo poznani rdeči nadorjakinji.
 
[[Category:Zvezde]]
 
[[en:supergiant]]
[[fr:Supergéante]]
[[it:Stella supergigante]]
[[ja:超巨星]]