'''Ana Dimnik ''', zavedna Slovenka in gostilničarka, *12. julija 1852 v Hrastniku †27. januarja 1921 v Trbovljah<br />
Ana Dimnik se je rodila v času, ko si je nemška manjšina v Zasavju, podobno kot drugod po Sloveniji prizadevala za prevlado nemščine. Obiskovala je šolo v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V tistem času je bil to edina šola v trboveljski občini, pouk je bil nemški. Doma so govorili slovensko, pri župniku Hašniku in gostilničarju Francu Rošu si je sposojala slovenske knjige. <br />
'''Ana Dimnik''', rojena Pintar, se je svojih slovenskih korenin zavedla že zgodaj. Pri župniku Hašniku in gostilničarju Francu Rošu si je sposojala slovenske knjige. V šoli v Trbovljah, ki je bila tiste čase edina v celi občini, so poučevali v nemščini. [[Trbovlje]] so bile tisti čas trdno v rokah nemške manjšine, "boljši" ljudje so govorili nemško.
Ana in njen mož Franc Dimnik sta leta 1875 odprla v Trbovljah gostilno, ki obratuje še danes. V njej sta spodbujala slovensko zavest. ImelaNaročila sta vse slovenske časopise.<br /> Ana Dimnik je zbrala tudi celo knjižnico slovenskih knjig,kiin jih je posojala ljudem v bližnji in daljni okolici. <br /> Sodelovala je pri ustanovitvi moške podružnice Družbe [[Družba Cirila in Metoda,|Družbe kiCirila si je prizadevala za ustanavljanje slovenskihin šolMetoda]]. Leta 1896 je ustanovila žensko podružnico Družbe, ter bila njena predsednica vse do svoje smrti.<br/>brala je precej denarja in pritegnila k sodelovanju mnoge žene. Zaradi njenega delovanja so ji dali častni priimek '''Slovenska mati'''.<br /> Leta 1910 je šla v Beograd na kronanje kralja Petra z večjo skupino Slovencev. To je povzročilo, da so jo avstrijske oblasti strogo nadzorovale vse do konca cesarstva.
<br />
Njeno delo je navdahnilo pisatelja [[Vladimir Levstik|Vladmirja Levstika]], opisal jo je v svoji knjigi Gadje gnezdo.
