Laponska vojna: Razlika med redakcijama

Po koncu [[Nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] med Finsko in Sovjetsko zvezo (SZ) se je na daljnem [[sever]]u odprla nova [[fronta]]. Premirje med SZ in finsko je vsebovalo zahtevo, da mora finska iz svojega ozemlja pregnati vse nemške enote, v kolikor tega finci ne bodo storili bo to storila [[rdeča armada]], hkrati pa je morala finska razorožiti velik del svoje vojske. Tako fincem ne prevstane drugega kot, da napadejo nemce, ki so bili še včeraj njihovi zavezniki v vojni proti SZ. Nemci so želeli zaradi nadora nad [[Norveška|Norveško]], čim dlje obdržati nadzor nad Finskim ozemljem. Spopadi so bili grozni, nemci so iz maščevanja zaradi izdaje, požigali cele vasi in pobijali nedolžno civilno prebivalstvo. Mesto Rovaniemi je bilo popolnoma razrušeno, razrušeni so bili tudi vsi mostovi ceste pa minirane. Svoje domove je zapustilo okoli 100.000 prebivalcev laponske, ki so se nato zatekli na Švedsko in jug finske. Boji so trjali vse do [[april]]a [[1945]] ko so bile iz finske pregnane še zadnje nemške čete.

Do spopadov je prišlo dudi na otočju Suursaari v Finskem zalivu, kjerse se je ob pomoči nemške mornarice izkrcala nemška vojska, vendar je bil napad zaradi sevjetske letalske premoči in pogumnih finskih branilcev neuspešen. V vojni je sodelovala tudi nemška mornarica, ki je pred finskimi pristanišči položila mine ter potapljala finske ladje.

Med [[7. oktober|7.]] in [[15. oktober|15. oktobrom]] [[1944]] pride na daljnem severu do velike ofenzive ob Barentsovem morju. Do [[18. oktober|18. oktobra]] rdeča armada že prestopi Norveško mejo, kjer se fronta nato ustali. Med boji na Norveško-Finski meji sodeluje tudi 20. gorska [[armada]] [[general]]a Rendulica, ki so ga na to bojišče preselili po neuspešnem napadu na [[Drvar]]. Ruske čete globje na Norveško ozemlje niso prodrle. Zadrževale so se večinoma na črti Kirkenes-Noutsi, ki je na finski meji. S to vojno so se končale vojaške operacijena Finskem ozemlju.