Wikipedija

Ledena doba: Razlika med redakcijama

Stran Pogovor

Ledena doba (uredi)

Redakcija: 19:03, 10. oktober 2007

dodanih 338 zlogov ,  pred 15 leti
brez povzetka urejanja
VizualnoVikibesedilo
(Redakcija 866841 uporabnika Ziga (pogovor) razveljavljena)
Brez povzetka urejanja
[[Slika:AntarcticaDomeCSnow.jpg|thumb|200px|Ledene površine na [[Antarktika|Antarktiki]].]]
Znanstveniki vedo, da se ledene dobe manjšega obsega pojavljajo vsakih 20.000 do 40.000 let in da se ledene dobe večjega obsega zgodijo na 100.000 let. Trenutna teorija, ki ponuja odgovor, je bila prvič predstavljena 1920 in je delo Milutina Milankovitcha – ta pravi, da nepravilnosti v Zemeljski orbiti spreminjajo količino solarne energije, ki jo vsrka, kar povzroči (geološko gledano) nenadno ohladitev.
'''Ledena doba''' je obdobje dolgotrajne ohladitve [[Zemlja|Zemljinega]] [[podnebje|podnebja]], katere posledica je razširitev [[kontinent]]alnih, [[zemeljski pol|polarnih]] in gorskih [[ledenik]]ov. [[Glaciologija|Glaciološko]] ledena doba predvsem predstavlja obdobje masovne poledenitve severne in južne [[hemisfera|hemisfere]], zato se po tej definiciji še vedno nahajamo v ledeni dobi ([[Grenlandija|grenlandski]] in [[Antarktika|antarktični]] ledeni oklep še vedno obstajata).
 
V pogovornem smislu, kadar govorimo o obdobju zadnjega milijona let, se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na [[Severna Amerika|severnoameriški]] in [[Evrazija|evrazijski]] celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.
Teorija obljublja veliko, težava pa je, da raziskave kažejo, da se orbitalna fluktuacija spreminja le za procent ali manj, kar je mnogo premalo, da bi povzročilo take klimatske spremembe. Nekaj vpliva ima tudi položaj kontinentov. Ko so morski tokovi na severnem in južnem polu blokirani, se oblikujeta ledeni plošči, ki ogromno solarne energije odbijeta nazaj v vesolje. V teh obdobljih so Milankovitchevi cikli okrepljeni in pojavijo se ledene dobe.
 
{{geo-stub}}
Raziskave ledu in morja razkrivajo, da so dvigi in padci temperature močno povezani s spremembami in koncentracijami plinov, ki so posledica učinka tople grede. Vsekakor je to problem kokoši in jajca. Je dviganje in spuščanje koncentracije CO2 vzrok za klimatske spremembe? In če so, kaj sproži spremembo? Če bi to ugotovili, bi gotovo pripomogli k reševanju trenutnih problemov z globalnim segrevanjem.
[[Kategorija:Geologija]]
 
[[Kategorija:Podnebje]]
[[Kategorija:Glaciologija]]
 
[[af:Ystydperk]]
[[bg:Ледникова епоха]]
[[cs:Glaciál]]
[[cy:Oes yr Iâ]]
[[da:Istid]]
[[de:Eiszeit]]
[[en:Ice age]]
[[et:Jääaeg]]
[[es:Edad de Hielo]]
[[eo:Glaciepoko]]
[[eu:Izotz Aroa]]
[[fr:Glaciation]]
[[hr:Ledeno doba]]
[[id:Zaman es]]
[[it:Glaciazione]]
[[he:עידן הקרח]]
[[lv:Ledus laikmets]]
[[lt:Ledynmetis]]
[[ms:Zaman air batu]]
[[nl:IJstijd]]
[[ja:氷河期]]
[[no:Istid]]
[[pl:Epoka lodowcowa]]
[[pt:Idade do gelo]]
[[ru:Ледниковый период]]
[[sk:Glaciál]]
[[sr:Ледено доба]]
[[fi:Jääkausi]]
[[sv:Istid]]
[[vi:Thời kỳ Băng hà]]
[[tr:Buzul Çağı]]
[[zh:冰河時期]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:MobileDiff/1034725«