Ledena doba: Razlika med redakcijama

odstranjenih 2.594 zlogov ,  pred 14 leti
Redakcija 1034687 uporabnika 213.250.22.238 (pogovor) razveljavljena (pravilno ja, ampak skopirano od drugje)
(Tako je pravilno)
(Redakcija 1034687 uporabnika 213.250.22.238 (pogovor) razveljavljena (pravilno ja, ampak skopirano od drugje))
[[Slika:AntarcticaDomeCSnow.jpg|thumb|200px|Ledene površine na [[Antarktika|Antarktiki]].]]
Vzroki ledene/medledene dobe
'''Ledena doba''' je obdobje dolgotrajne ohladitve [[Zemlja|Zemljinega]] [[podnebje|podnebja]], katere posledica je razširitev [[kontinent]]alnih, [[zemeljski pol|polarnih]] in gorskih [[ledenik]]ov. [[Glaciologija|Glaciološko]] ledena doba predvsem predstavlja obdobje masovne poledenitve severne in južne [[hemisfera|hemisfere]], zato se po tej definiciji še vedno nahajamo v ledeni dobi ([[Grenlandija|grenlandski]] in [[Antarktika|antarktični]] ledeni oklep še vedno obstajata).
VARIACIJE V KOLIČINI PREJETEGA SONČENGA OBSEVANJA ZARADI ORBITALNIH SPREMEMB. Milutin Milanković, srbski matematik, je v prvi četrtini tega stoletja izračunal variacije v količini prejetega sončnega sevanja na Zemljinem površju, ki je povezani s tremi vrstami orbitalnih sprememb:
Ekscentričnost Zemljine orbite: Zemljina orbita ni okrogla, ampak je elipsasta, kar pomeni, da je Zemlja včasih bliže, drugič spet dlje od Sonca. Perioda teh sprememb je približno 100.000 let.
Nagnjenost Zemljine osi se spreminja od 22 in pol do 24 in pol stopinj (zdaj 23o27'). Perioda teh sprememb je približno 40.000 let.
Zemljina os se obrača kot os pri vrtavki, ki se počasi ustavlja. Tako je Zemlja v določenih položajih bolj nagnjena k Soncu kot v drugih. Perioda teh sprememb je okrog 20.000 let.
tal pa spremembe v količine prejete sončne energije zaradi orbitalnih sprememb ne pojasnijo, zakaj se je po dolgem toplem obdobju pričelo obdobje menjavanja ledenih in medledenih dob, saj se je količina prejete energije spreminjala tudi v bolj topli geološki preteklosti. Deloma pa pojasnijo periodičnost poledenitev.
 
V pogovornem smislu, kadar govorimo o obdobju zadnjega milijona let, se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na [[Severna Amerika|severnoameriški]] in [[Evrazija|evrazijski]] celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.
VARIACIJE V KOLIČINI OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V OZRAČJU. Raziskave vključkov zraka v ledu Antarktike in Grenlandije so pokazale, da je bilo med ledenimi dobami v ozračju dosti manj CO2 kot v medledenih dobah. Ogljikov dioksid je plin tople grede, ki preprečuje vračanje dolgovalovnega sevanja v vesolje in povzroča ogrevanje. Nekateri poskušajo te spremembe pojasniti z vegetacijskimi cikli — bujna vegetacija porabi veliko ogljikovega dioksida, katerega količina se potem zmanjša. Vendar pa je kroženje ogljikovega dioksida v naravi dosti bolj zapleteno in vzroki za variacije še niso znani.
TEKTONIKA PLOŠČ: spremembe v razporedu celin so gotovo prispevale k klimatskim spremembam. Če so celine koncentrirane v ekvatorialnem pasu, je možnost nastanka ledenih pokrovov manjka. Pogoj za poledenitve je torej, da so celin blizu polom (ko so danes predvsem celine severne poloble). Poleg tega pa vpliva porazdelitev celin tudi na oceanske tokove, ki so močno povezani z globalno klimo. Tako je v kenocoiku prišlo do specifične porazdelitve celine, ki je verjetno pripomogla k globalni ohladitvi.
te pri prejšnji točki sem omenila SPREMEMBE V KROŽENJU OCEANSKIH VODA, ki so povezane razporeditvijo celin. Nekateri raziskovalni ugotavljajo, da se koženje oceanski voda med ledenimi dobami spremeni:
Ledene dobe — atlantska voda prosto kroži z arktično oceansko vodo, ki zaradi tega ne zmrzne. Poveča se evaporacija in količina snežnih padavin, ki povzroči rast ledenih pokrovov na polih.
Medledene dobe — ko se zaradi rasti ledenih pokrovov gladina vode toliko zniža, da se prekine zveza med atlantsko in arktično vodo, lahko zadnja zmrzne, kar prepreči izhlapevanje in snežne padavine in povzroči krčenje ledenih pokrovov.
DVIG HIMALAJE. Dvig Himalaje je ravno tako povezan s tektoniko plošč. Menijo, da je himalajsko pogorje, ko je doseglo določeno višino, tako močno vplivalo na kroženje zraka, da je povzročilo globalne klimatske spremembe.
Kljub intenzivnih raziskavam klimatskih sprememb v preteklosti, še vedno ne vemo, kaj jih je v resnici tudi povzročilo. Klimatske spremembe, ki jih je Zemlja doživljala v zadnjih 3 miljonih let, so verjetno posledica kombinacije mnogih zgoraj naštetih vzrokov, predvsem sprememb v razporeditvi celin in kroženju oceanskih voda, dviga himalajskega pogorja in orbitalnih sprememb. Dodatne raziskave bodo morda nekoč pokazale bolj natačne vzročne zveze med posameznimi dejavniki in klimatskimi spremembami.
 
{{geo-stub}}
Če bi se klimatske razmere spreminjale v skladu s preteklimi spremembami, bi se morala Zemlja počasi ohlajati in ledeniki bi po 10.000 toplih letih spet počasi pričeli rasti. Vendar pa je človek s sežiganjem fosilnih goriv v 100 letih podvojil količino ogljikovega dioksida v ozračju in s tem posegel v naravne variacije. Tako je težko napovedati, v kateri smeri bodo potekale spremembe, vsekakor pa že opažamo trende globalnega ogrevanja in krčenja današnjih ledenikov (Grenlandija, Antarktika, visoke severne in južne zemljepisne širine).
[[Kategorija:Geologija]]
 
[[Kategorija:Podnebje]]
[[Kategorija:Glaciologija]]
 
[[af:Ystydperk]]
[[bg:Ледникова епоха]]
[[cs:Glaciál]]
[[cy:Oes yr Iâ]]
[[da:Istid]]
[[de:Eiszeit]]
[[en:Ice age]]
[[et:Jääaeg]]
[[es:Edad de Hielo]]
[[eo:Glaciepoko]]
[[eu:Izotz Aroa]]
[[fr:Glaciation]]
[[hr:Ledeno doba]]
[[id:Zaman es]]
[[it:Glaciazione]]
[[he:עידן הקרח]]
[[lv:Ledus laikmets]]
[[lt:Ledynmetis]]
[[ms:Zaman air batu]]
[[nl:IJstijd]]
[[ja:氷河期]]
[[no:Istid]]
[[pl:Epoka lodowcowa]]
[[pt:Idade do gelo]]
[[ru:Ледниковый период]]
[[sk:Glaciál]]
[[sr:Ледено доба]]
[[fi:Jääkausi]]
[[sv:Istid]]
[[vi:Thời kỳ Băng hà]]
[[tr:Buzul Çağı]]
[[zh:冰河時期]]