Športno jadranje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Matijap (pogovor | prispevki)
copyvio
Nova stran: '''ŠPORTNO JADRANJE''' Jadranje je res zanimiv in obsežen šport, saj zajema tako zasnovo in izdelavo bark in jader kot preučevanje vremena in morskih tokov. Ta šport je res raznovr...
Vrstica 1:
{{copyvio|http://razor.arnes.si/~msleko/jadranje}}
 
'''ŠPORTNO JADRANJE'''
 
Vrstica 20 ⟶ 18:
 
Da bodo tile pojmi lažje razumljivi;
 
 
'''Ladja:'''
 
Ko govorimo o ladjah ne moremo mimo vzgona. Vzgon je sila, ki drži telesa nad površino vode samo če imajo povprečno gostoto manjšo od gostote vode. Ta pojav so ljudje že zelo zgodaj opazili, saj ko so vrgli vejo v vodo, je ta plavala, medtem ko pa kamen ne. Tako so nastale prve barke-debla oziroma ko so povezali več debel skupaj so nastali tudi prvi splavi. Kasneje so opazili da če izdolbejo deblo, dobi plovilo boljše plovne lastnosti in tudi lahko z njimi prevažajo težje tovore kot so jih lahko prej z debli oz. splavi. Nato se je razvoj bark strmo vzpenjal. Barke so postajale vse večje in hitrejše, nosile so lahko vedno več tovora in potovale so lahko vedno bolj daleč.
 
'''Krmilo:'''
 
'''
S krmilom usmerjamo barko. Krmila so se razvijala vzporedno z barkami. Z navadnimi palicami so krmarili vse do prvih civilizacij, ko so izumili vesla. Ta so se obdržala vse do srednjega veka, ko so iz Kitajske prinesli v Evropo prva krmila. Ta so bila še zelo preprosta, a so se zelo hitro razvijala vse do današnje stopnje.
 
Vrstica 46 ⟶ 44:
 
Prve vrvi so izdelovala že stara ljudstva, saj so nepogrešljiv del vsake jadrnice. Takrat so bile narejene iz raznih trav, katere so bile povezane med seboj v dolgo verigo. Takšne vrvi niso prenesle velikih obremenitev in so se rade trgale. Kasneje so se pojavile vrvi iz konoplje, katere so bile zelo vzdržljive in so se obdržale vse do pojava vrvi iz sintetičnih materialov v drugi polovici 20. stol. V tem stoletju pa so vrvi večkrat zamenjale jeklene vrvi-zajle. Te so močnejše in vzdržljivejše, so pa manj elastične in gibljive od navadnih vrvi. Zato rabijo predvsem za oporo jamborom. Prvi škripci so se pojavili v Antiki. Takrat je bil škripec le lesen kolešček, zaprt v lesen okvir. V naslednjih stoletjih se je ta zasnova izboljševala vse do 19. stol., ko so jekleni škripci izpodrinili lesene škripce. V 20. stol. pa so se pojavili škripci s plastičnimi ležaji in koleščka iz ogljikovih vlaken ter prvi škripci brez osrednje osi. Vse to je pripeljalo njihov razvoj do skrajnih meja.
 
----
 
'''ŠOLA JADRANJA'''
 
Vozli
 
Veter
 
Pravila vožnje jadrnice
 
Vrstica 61:
 
'''1. MOŠKI VOZEL (TUDI AMBULANTNI):'''
Uporablja se za zavezati jadro na jambor oz. bum ter za pritrditi manjše predmete na ladjo.
 
'''2. GAŠA (TUDI PAŠNJAK):'''
Se uporablja za pritrditi vrvi na ladjo, saj je izredno vzdržljiv in splošno uporaben vozel.
 
'''3. PARKIRNI VOZEL''':'''
'''
'''3. PARKIRNI VOZEL''':'''
Se uporablja za privezati jadrnico ali na obalo ali pa na drugo jadrnico med vleko.
 
Vrstica 75 ⟶ 74:
'''5. OSMICA:'''
Zaveže se jo na koncu vsake vrvi tako, da se vrv ne more izmuzniti iz škripcev.
 
 
'''Veter:'''
Vrstica 95:
 
----
 
'''PRAVILA VOŽNJE JADRNICE'''
 
Smeri vožnje
 
Krmilo in kobilca
 
Jadro
 
Položaj jadralca
 
Vrstica 111 ⟶ 115:
 
'''MEZANAVE:'''
 
Pri mezanave se razvijejo največje hitrosti v športnem jadranju (nekoč smo porabili iz Izole do Trsta samo 30 min vožnje v mezanave). Vozi se med kotoma 45° - 75° in zahteva veliko fizične moči in koncentracije, še posebno ob močnih vetrovih. Takrat moraš držati jadrnico skoraj povsem ravno in že sama najmanjša sprememba nagiba jadrnice povzroči, da se jadrnica zvrne. Pri mezanave se vozi tako, da piha veter vedno pravokotno na jadro, pri tem pa ni jadro pravokotno na jadrnico. Če razbijemo silo vetra na dve rezultanti sil (ena naj vzporedna z smerjo jadrnice, druga pa pravokotna) ugotovimo, da predstavlja tista vzporedna hitrost jadrnice, pravokotna pa silo, katero moramo premagati, da se jadrnica ne zvrne. Tako ugotovimo, da čimbolj ko jadrnica pluje proti vetru, večja je pravokotna sila, čimbolj pa stran od vetra, pa se veča vzporedna sila. Pri mezanave pa pride do veljave še »pumpanje«, t.i. veslanje z jadrom. Ampak za osvojiti to tehniko je potrebno veliko časa.
'''KRMA:'''
 
Krmo se vozi z vetrom v hrbet ter jadrom popuščenim pravokotno na jadrnico. Tukaj pride spet v poštev »pupmanje« ter »kontrakrma«, način vožnje pri katerem je jadro spuščeno čez 90° ter postavljeno pravokotno na veter. Pri tem jadrnica ne vozi več vzporedno z vetrom, ampak vozi nekaj stopinj bolj gor.
 
'''Krmilo in kobilica:'''
 
'''
'''1. KRMILO:'''
Krmilo služi ohranjanju in spreminjanju smeri vožnje. Razdelimo ga na tri dele, na list, rudo in podaljšek.
 
 
'''a) List'''
To je tisti del krmila, ki je pod vodo. Ponavadi je plastičen ali lesen. Narejen je kar seda hidrodinamično, torej da čim lepše drsi skozi vodo. To je tudi najobčutljivejši del krmila in ga lahko že najmanjši udarec nevarno poškoduje.
 
'''
'''b) Rigola(ruda):'''
Rigola je vodoravna palica, ki gre iz lista krmila in z njo kontroliramo smer. Rigola je tudi mesto, kjer je krmilo vpeto na jadrnico (t.i. pant, kateri je zelo podoben tečajem vrat). Nekoč je bila lesena, danes pa je ali iz aluminija ali iz karbona. Mora biti še kar močna, ampak to pogojuje velikost jadrnice.
 
Vrstica 142 ⟶ 149:
 
'''1. Orza:'''
 
Jadrnica lahko vozi v orzo samo zaradi posebne oblike jadra. V orzo je jadro oblikovano kot navpično obrnjeno letalsko krilo in tako kot pri krilu pride tudi pri jadru do nihanj v pritisku in zaradi tega jadrnica premika naprej. Obliko jadra pa kontroliramo tako, da njegovo vodoravno krivuljo ob majhnem vetru večamo, ob močnejšem pa manjšamo.
 
 
'''2. Mezanave in krma:'''
 
Jadro nastavimo tako, da lovi kar čim več vetra, zato mora veliko krivuljo. V mezanave pa ga moramo dodatno še prilagajati moči vetra, tako da močneje ko piha, manjša mora bit krivulja.
Položaj jadralca:
 
Položaj jadralca je bistven v jadrnici saj vpliva na nagib in hitrost jadrnice. Jadralec mora s položajem svojega telesa poskrbeti, da je jadrnica kar seda ravna in da ne sedi preveč spredaj ali zadaj, saj s tem vpliva na hitrost jadrnice (pramec se ali preveč potopi pod vodo ali pa se preveč dvigne; oboje pa zelo vpliva na hitrost). Jadralec pa mora tudi pravilno držati krmilo in škoto (napenjalec glavnega jadra). Kadar vozi jadrnica na desnih uzdah (ko vozi iz desne proti levi) ima jadralec krmilo v desni in škoto v levi roki. Na levih uzdah je ravno obratno. Važen element so tudi noge. Morajo biti čimbolj skupaj in čimbolj poravnane (vendar ne preveč; važno je, da je jadralcu udobno in da ga ne bolijo preveč mišice pri ravnanju jadrnice). Ko jadralec ravna jadrnico, je z nogami zataknjen med paske na dnu in robom jadrnice. Tako vpet poskuša z ostalim telesom se upreti sili vetra na jadro in potegniti jadrnico na svojo stran. Bolj ko bo jadrnica ravna, hitreje bo šla.
 
----
'''REGATE'''
 
Regatno polje
 
Start
 
Regatna navodila
 
Točkovanje
 
Kazni
 
Vrstica 191 ⟶ 204:
"DSQ" : jih dobi tekmovalec, ki je napravil prekršek in ni opravil 720° kazni; se lahko briše
 
"DND" : najhujša kazen, če jadralec napravi prekršek in se ne vrti, ter napravi še en prekršek; tudi če zmerja sodnike ali kogarkoli na regatnem polju, se ne more brisati.
 
----
'''VIRI'''
 
Seminarska naloga: Jadranje
tudi, če zmerja sodnike ali kogarkoli na regatnem polju; se ne more brisati.
(avtor: Matej Valič)