Redakcija: 07:26, 22. september 2007 uredi Grejo (pogovor \| prispevki) 36.342 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 07:36, 22. september 2007 uredi razveljavi Grejo (pogovor \| prispevki) 36.342 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 3: okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se [[polje]], z nadmorsko višino okoli 450 do 455 [[mnm]] ob [[reka\|reki]] [[Glina, reka\|Glini]] (nem.Glan) v [[Celovška kotlina\|Celovški kotlini]] v [[Avstrija\|Avstriji]]. Polje se razteza severno od [[Celovec\|Celovca]] do [[Šentvid ob Glini\|Šentvida ob Glini]] (St. Viet an der Glan). Obkrožajo ga najvišje vzpetine Celovške kotline: [[Šenturška gora]] (Ulrichberg 1022 m) in [[Štalenska gora]] (Magdalensberg 1059 m). Gosposvetsko polje je že nad 2000 let [[promet]]no in [[naselbina\|naselbinsko]] srediče [[Avstrijska Koroška\|Koroške]]: [[Kelti\|keltsko]] središče [[noriško kraljestvo\|Norika]] v zadnjih stoletjih pr. n. št. je bilo na [[Štalenska gora\|Štalenski gori]], [[Antični Rim\|Rimsko]] upravno središče Norika pa je bilo [[Virumum]] na Gosposvetskem polju, središče [[Karantanija\|karantanskih]] [[slovenci\|Slovencev]] pa na [[~~Krniski~~Krnski grad\|Krnskem gradu]]. Sredi polja stoji [[Vojvodski prestol]], na katerem je novoustoličeni karantanski knez podeljeval fevde, ki je razen [[Gospa Sveta\|Gospe Svete]] in Krnskega gradu povezan z najbolj svečanimi trenutki slovenske zgodovine. Krnski grad, ki je bilo staroslovansko gradišče in poznejši karolinski dvor, je danes le še [[vas]], z nemškim imenom ''Karnburg''. Na gradu je bil zborni prostor s [[Knežji kamen\|Knežjim kamnom]], na katerem so [[ustoličevanje koroških vojvod\|ustoličevali koroške vojvode]].

Gosposvetsko polje: Razlika med redakcijama