Urbanizem: Razlika med redakcijama

[[Slovenija|Slovenski]] urbanizem se je po [[leto|letu]] [[1991]] znašel v težavah, ki so bile v tem obdobju značilne v tranzicijskih državah. Medtem, ko se sta se gospodarski in politični sistem po letu [[1991]] temeljito spremenila, je urbanistično načrtovanje vse do leta [[2002]], ko je [[Drnovšek|Drnovškova vlada]] sprejela novi [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5386 Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)], urejala stara, še jugoslovanska zakonodaja. Občine, ki so po slovenski zakonodaji pristojne za načrtovanje prostorskega razvoja, vse do sprejema tega zakona niso pristopile k izdelavi novih urbanističnih načrtov. V praksi je to pomenilo, da so uporabljale stare [[prostorski plan|prostorske plane]], ki so jih sprejele skupščine nekdanjih občin leta [[1986]]. Ti zastareli urbanistični načrti niso več odgovarjali novi gospodarski in politični realnosti in so bili po letu 1991 deležni pogostega krpanja, s katerim so občine skušale omogočiti izvedbo različnih tržno naravnanih gradenj za razvijajoči se zasebni sektor. Prostorske ureditve in zgradbe, ki so nastale kot posledica tega krpanja, pogosto ne prispevajo k skladnosti in večji kvaliteti mestnega in podeželskega prostora. Novi urbanistični načrti, ki naj bi nastali na podlagi [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5386 Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)] bi prvič po letu 1986 zopet celovito obdelali celoten prostor in postali orodje, s katerim bi ponovno zagotovili skladnejši prostorski razvoj.

 

 

== Izzivi sodobnega urbanizma ==