Inercialna navigacija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 1004127 uporabnika 89.142.34.241 (pogovor) razveljavljena |
|||
Vrstica 13:
==Praktične izvedenke==
*'''Giroskopsko stabiliziran sistem''' ima giroskope in merilnike pospeška nameščene na posebni platformi, ki je vpeta v [[kardanski sklop]] s tremi obroči, podobno, kot vrtavka pri [[giroskop]]u. S tem je omogočeno gibanje v vseh smereh.
Merilniki pospeška so pri tej zasnovi vedno obrnjeni v nastavljeno smer oz. položaj, ki se ne spreminja kljub manevriranju vozila.
V osnovi se to lahko izvede s tremi giroskopskimi vrtavkami (vsaka za svojo os [[inercialni koordinatni sistem|koordinatnega sistema]], katerih os ohranja lego v prostoru.
V praksi pa se raje izvede naslednja rešitev, ki uporablja giroskope zato, da preko dajalnikov kota zasuka dajejo podatek o položaju osi. Ta signal nato preko servomotorjev zavrti obroče kardanskega sklopa tako, da vsi merilniki pospeška stalno kažejo v isto smer.
Prednost tega sistema je, da za obdelavo podatkov ni potreben kompliciran računalnik, saj za obdelavo signalov zadostujejo že [[analogni signal|analogni]] [[elektronika|elektronski]] sklopi. Ravno zato je bila taka konstrukcija uporabljena že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko še ni bilo na razpolago miniaturnih zmogljivih računalnikov oz. [[procesor|mikroprocesorjev]].
Vrstica 26 ⟶ 27:
*'''Sistem s fiksiranimi senzorji'''
Problem pri tej izvedbi sistema pa je zahteva po veliko višji [[frekvenca|frekvenci]] [[vzorčenje|vzorčenja]] , saj je potrebno z veliko natančnostjo spremljati tudi hitre in velike spremembe, do kakršnih v giroskopsko stabiliziranem sistemu zaradi že opisanega sistema stabilizacije ne prihaja. Potrebna frekvenca vzorčenja danes znaša cca. 2 kHz (za primerjavo: giroskopsko stabiliziran sistem potrebuje frekvenco vzorčenja le nekaj deset Hz).
Ravno zato se je ta vrsta sistemov začela razvijati šele z razvojem mikroprocesorjev.
==Zunanje povezave==
|