Športno jadranje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
 
Nova stran: '''ŠPORTNO JADRANJE''' Jadranje je res zanimiv in obsežen šport, saj zajema tako zasnovo in izdelavo bark in jader kot preučevanje vremena in morskih tokov. Ta šport je res raznovr...
Vrstica 1:
'''ŠPORTNO JADRANJE'''
jadranje je eden najbolj priljubljenih vodnih športov ki ga lahko začnemo trenirati z 8 leti v klasi optimist s 15 le t prestopimo v klaso laser.šport je zelo naporen in brez intenzivnih treningov na tekmovanjih ni uspehov.pri tem športu ti mora ves čas delovati koncentracij in um.[[Naslov povezave]]
 
Jadranje je res zanimiv in obsežen šport, saj zajema tako zasnovo in izdelavo bark in jader kot preučevanje vremena in morskih tokov. Ta šport je res raznovrsten in zajema res veliko disciplin, tako najdemo jadralce v ne več kot 3m dolgih lupinicah pa vse tja do 200m lepotic, surfov in do jadrnic na kolesih. Vse te jadrnice imajo nekaj skupnega in te njihove značilnosti bom opisal po poglavjih. Začel bom z ladjo in opremo, nadaljeval z osnovnimi pravili jadranja in končal z regatami.
 
----
 
 
'''JADRNICA Z OPREMO'''
 
Jadrnico skupaj z opremo lahko razdelimo na štiri glavne dele oz. Komponente:
 
- ladja z krmilom in stabilizatorjem-kobilico
- jadro
- jambor z bumom-prečnikom
- vrvi s škripci
 
Da bodo tile pojmi lažje razumljivi;
 
'''Ladja:'''
 
Ko govorimo o ladjah ne moremo mimo vzgona. Vzgon je sila, ki drži telesa nad površino vode samo če imajo povprečno gostoto manjšo od gostote vode. Ta pojav so ljudje že zelo zgodaj opazili, saj ko so vrgli vejo v vodo, je ta plavala, medtem ko pa kamen ne. Tako so nastale prve barke-debla oziroma ko so povezali več debel skupaj so nastali tudi prvi splavi. Kasneje so opazili da če izdolbejo deblo, dobi plovilo boljše plovne lastnosti in tudi lahko z njimi prevažajo težje tovore kot so jih lahko prej z debli oz. splavi. Nato se je razvoj bark strmo vzpenjal. Barke so postajale vse večje in hitrejše, nosile so lahko vedno več tovora in potovale so lahko vedno bolj daleč.
 
'''Krmilo:'''
 
Z krmilom usmerjamo barko. Krmila so se razvijala vzporedno z barkami. Z navadnimi palicami so krmarili vse do prvih civilizacij, ko so izumili vesla. Ta so se obdržala vse do srednjega veka, ko so iz Kitajske prinesli v Evropo prva krmila. Ta so bila še zelo preprosta, a so se zelo hitro razvijala vse do današnje stopnje.
 
 
'''Stabilizator-kobilica(pina):'''
 
Kobilica ima dvojno vlogo, barki zagotavlja stabilnost v močnem vetru (da je ne premetava) in lažjo vodljivost. Kobilice so nastale zelo pozno. Naprej se je pojavil gredelj, predhodnik kobilice, kateri je zagotavljal večjo trdnost in stabilnost ladji. Ampak tudi tega so izumili šele Feničani v prvem tisočletju pr.n.š. Kobilice takšne kot poznamo danes pa so nastale šele v 19. Stol.
 
'''Jadra:'''
 
Prvi pomorščaki so vedno želeli izkoristiti moč vetra, kar jim že zgodaj uspelo z razpetimi kosi platna, jadri. Že stari Egipčani so poznali primitivna jadra, katera so omogočala samo jadranje z vetrom v hrbet, katera se niso bistveno spremenila do 17. in 18. stoletja, ko so naredili prva jadra za plovbo z vetrom bočno. Na koncu 19. stol. pa so nastala še jadra za plovbo proti vetru. Za tekmovanja poznamo danes dva osnovna tipa jader, soškega-štirikotnega in bermudskega-trikotnega. Bermudski tip najbolje izrablja moč vetra, saj zagotavlja po celi površini jadra približno enako razmerje med visokim (na zavetrni strani jadra) in nizkim (na privetrni strani jadra) zračnim pritiskom (glej sliko). Ta tip jader uporabljajo predvsem prave tekmovalne jadrnice, torej tiste, ki so namenjene izključno tekmovanju. Soški tip ne izrablja moči vetra tako dobro kot bermudski, ampak je lažje vodljiv in zahteva nižji jambor. Ta tip jader je namenjen bolj potovalnim jadrnicam, še posebej oldtimerjem, torej tistim barkam, ki posnemajo nekdanje barke, in nekaterim manjšim tekmovalnim jadrnicam.
 
'''Jambor z bumom:'''
 
Na čisto vsaki jadrnici lahko najdemo jambor, saj brez njega jadra sploh ne bi stala. Prvi jambori so se morali pojaviti skupaj z prvimi jadri. To so bila samo navpično postavljena debla. Z nekaj inovacijami so to ostala vse do poznega 19. Stol. Takrat so se pojavili prvi železni jambori, ampak se niso obnesli. Toda takrat so začeli parniki izpodrivati kliperje in galeje in s tem se je začel zaton velikih jadrnic. Z njihovim zatonom pa so se pojavile manjše jadrnice, namenjene izključno zabavi in kasneje tudi tekmovanjem. Seveda so kasneje začeli izboljševati opremo in tako so se kmalu pojavili prvi votli jekleni jambori. Po 2. Svet. Vojni pa so naredili tudi prve aluminijaste in od začetka devetdesetih pa tudi jambore iz ogljikovih vlaken. V tem odstavku sem zanemaril razvoj buma, ampak ta se je razvijal enako kot jambor.
 
 
'''Vrvi s škripci:'''
 
Prve vrvi so izdelovala že stara ljudstva, saj so nepogrešljiv del vsake jadrnice. Takrat so bile narejene iz raznih trav, katere so bile povezane med seboj v dolgo verigo. Takšne vrvi niso prenesle velikih obremenitev in so se rade trgale. Kasneje so se pojavile vrvi iz konoplje, katere so bile zelo vzdržljive in so se obdržale vse do pojava vrvi iz sintetičnih materialov v drugi polovici 20. stol. V tem stoletju pa so vrvi večkrat zamenjale jeklene vrvi-zajle. Te so močnejše in vzdržljivejše, so pa manj elastične in gibljive od navadnih vrvi. Zato rabijo predvsem za oporo jamborom. Prvi škripci so se pojavili v Antiki. Takrat je bil škripec le lesen kolešček, zaprt v lesen okvir. V naslednjih stoletjih se je ta zasnova izboljševala vse do 19. stol., ko so jekleni škripci izpodrinili lesene škripce. V 20. stol. pa so se pojavili škripci s plastičnimi ležaji in koleščka iz ogljikovih vlaken ter prvi škripci brez osrednje osi. Vse to je pripeljalo njihov razvoj do skrajnih meja.
 
----
 
'''ŠOLA JADRANJA'''
 
'''Vozli'''
 
'''Veter'''
 
'''Pravila vožnje jadrnice
 
'''
 
'''Vozli:'''
 
Ko sem pred leti še vodil šolo jadranja, sem tečajnike najprej naučil vezati vozle. Pri jadranju se uporablja veliko vozlov, ampak za začetek bo dovolj če prestavim nekaj osnovnih vozlov:
 
'''1. MOŠKI VOZEL (TUDI AMBULANTNI):'''
Uporablja se za zavezati jadro na jambor oz. bum ter za pritrditi manjše predmete na ladjo.
 
'''2. GAŠA (TUDI PAŠNJAK):'''
Se uporablja za pritrditi vrvi na ladjo, saj je izredno vzdržljiv in splošno uporaben vozel.
'''
3. PARKIRNI VOZEL:'''
Se uporablja za privezati jadrnico ali na obalo ali pa na drugo jadrnico med vleko.
 
'''4. ZASTAVNI VOZEL:'''
Prvotno je bil namenjen spajanju zastav za tvorjenje sporočil za komunikacijo med ladjami. Danes se pa uporablja predvsem za spojiti dve vrvi med seboj ali pa spojiti vrv in zajlo. Je tudi na splošno izredno uporaben vozel.
 
'''5. OSMICA:'''
Zaveže se jo na koncu vsake vrvi tako, da se vrv ne more izmuzniti iz škripcev.
 
'''Veter:'''
 
Veter gibanje zraka. Nastane zaradi segrevanja ----> dviganja ter ohlajanja ----> spuščanja zračnih mas. Za jadralce je pomemben samo veter do višine 50m. Veter lahko pojača (pravimo, da nastane reful) , pojema (pravimo, da zbonaca), lahko obrača v levo, ali desno (pravimo, da zaorca ali zapoja, odvisno od smeri vožnje).
Veter je glavni motor jadrnice, zato je za jadralca izrednega pomena, da dobro pozna posamezen veter. Za to doseči pa je potrebno veliko izkušenj in opravljenih milj na morju. Ampak ni dovolj če jadralec samo pozna posamezen veter, ampak mora tudi poznati tudi kako se obnaša zračni tok-veter na površini jadra, da lahko čimbolj izkoristi moč vetra in s tem pridobi na hitrosti.
Pri sodobnem jadranju poznamo tri različne smeri vožnje, orzo, mezanave in krmo, katere ločimo po kotu ki oklepa premico smeri pihanja vetra in premico smeri vožnje jadrnice. Tako oklepa orza kot 0° - 45°, mezanave kot 45° - 75° in krma kot 75° - 90°. Na spodnjem grafikonu je jadrnica postavljena v središče ter potuje proti zgornjem levem kotu lista in njen položaj glede na veter določa ime smeri v katero pluje.
 
'''Imena vetrov pri nas:'''
 
'''Burja:''' je močan, sunkovit, mrzel veter, ki piha predvsem pozimi iz SV smeri. Pri njem moraš biti previden, saj če se ti kaj zlomi na jadrnici, te lahko odnese na odprto morje. Je pa to sunkovit veter, zato moraš posebej paziti pojačitve vetra, t.i. refule.
 
'''Maestral:''' piha predvsem poleti iz SZ ter je topel, ne preveč močan veter. Ta veter je zelo predvidljiv, tako se pri obali odklanja v desno ter bližje obali tudi dobi večjo hitrost, zato tam več piha.
 
'''Jugo:''' piha čez celo leto in zelo veliko spreminja svojo smer in jakost. Je zelo nepredvidljiv in zahrbten veter.
 
Vetrov je še več, ampak niso tako zelo pogosti kot tile trije. Seveda so še razni levanti, tramontane, nevihtni vetrovi, vetrovi ob megli...
 
----
'''PRAVILA VOŽNJE JADRNICE'''
 
'''Smeri vožnje'''
'''Krmilo in kobilca'''
'''Jadro'''
'''Položaj jadralca'''
 
 
'''Smeri vožnje:'''
 
Jadrnico lahko vozimo glede na veter v več smeri. Pri jadranju se ne uporablja izraza zavij levo, zavij desno, ampak zavij gor, zavij dol. Zavij gor pomeni zavij-obrni proti vetru, zavij dol pa pojdi stran od smeri vetra.
 
 
 
'''ORZA:'''
Jadrnica lahko pluje proti vetru zato, ker jadro razdeli veter na dva dela, med katerima pride do nihanj v pritisku, in območje z višjim pritiskom (na zavetrni strani jadra) pritiska na območje z nizkim pritiskom (na privetrni strani) ter s tem potiska jadro naprej. Zato jadrnica ne more pluti točno proti vetru, saj bi bil pritisk na privetrni in na zavetrni strani izenačen. Najhitreje potuje med kotoma 30°-45°, saj je takrat rezultanta sile vetra na jadrnico najvišja v korist smeri vožnje namesto v bočno nagibanje jadrnice. Obstaja pa še ena omejitev, zakaj jadrnica ne more pluti pod kotom, manjšim od 20°. Ta pa je jadro, saj njegova oblika, podobna letalskem krilu, ne more prenesti tako majhne kote in se zaradi premočnega zavetrnega vetra začne tresti. Pri orzi obstajata dva načina vožnje, leve in desne uzde. Na desnih uzdah si takrat, ko sediš na desnem boku, jadro je na tvoji levi, voziš pa od desne proti levi. Leve uzde so ravno obratne.
 
'''MEZANAVE:'''
Pri mezanave se razvijejo največje hitrosti v športnem jadranju (nekoč smo porabili iz Izole do Trsta samo 45 min vožnje v mezanave). Vozi se med kotoma 45° - 75° in zahteva veliko fizične moči in koncentracije, še posebno ob močnih vetrovih. Takrat moraš držati jadrnico skoraj povsem ravno in že sama najmanjša sprememba nagiba jadrnice povzroči, da se jadrnica zvrne. Pri mezanave se vozi tako, da piha veter vedno pravokotno na jadro, pri tem pa ni jadro pravokotno na jadrnico. Če razbijemo silo vetra na dve rezultanti sil (ena naj vzporedna z smerjo jadrnice, druga pa pravokotna) ugotovimo, da predstavlja tista vzporedna hitrost jadrnice, pravokotna pa silo, katero moramo premagati, da se jadrnica ne zvrne. Tako ugotovimo, da čimbolj ko jadrnica pluje proti vetru, večja je pravokotna sila, čimbolj pa stran od vetra, pa se veča vzporedna sila. Pri mezanave pa pride do veljave še »pumpanje«, t.i. veslanje z jadrom. Ampak za osvojiti to tehniko je potrebno veliko časa.
'''KRMA:'''
Krmo se vozi z vetrom v hrbet ter jadrom popuščenim pravokotno na jadrnico. Tukaj pride spet v poštev »pupmanje« ter »kontrakrma«, način vožnje pri katerem je jadro spuščeno čez 90° ter postavljeno pravokotno na veter. Pri tem jadrnica ne vozi več vzporedno z vetrom, ampak vozi nekaj stopinj bolj gor.
'''Krmilo in kobilica:'''
 
'''1. KRMILO:'''
Krmilo služi ohranjanju in spreminjanju smeri vožnje. Razdelimo ga na tri dele, na list, rudo in podaljšek.
 
'''a) List:'''
To je tisti del krmila, ki je pod vodo. Ponavadi je plastičen ali lesen. Narejen je kar seda hidrodinamično, torej da čim lepše drsi skozi vodo. To je tudi najobčutljivejši del krmila in ga lahko že najmanjši udarec nevarno poškoduje.
'''
b) Ruda:'''
Ruda je vodoravna palica, ki gre iz lista krmila in z njo kontroliramo smer. Ruda je tudi mesto, kjer je krmilo vpeto na jadrnico (t.i. pant, kateri je zelo podoben tečajem vrat). Nekoč je bila lesena, danes pa je ali iz aluminija ali iz karbona. Mora biti še kar močna, ampak to pogojuje velikost jadrnice.
'''
c) Podaljšek:'''
Podaljšek je aluminijasta palica, dolga med 40-90 cm (posebne jadrnice imajo dolge tudi čez 2m). Pritrjen je na konec rude z posebej oblikovano gumo tako, da je dovolj gibljiv da se obrača v vse smeri. Služi pa predvsem lažjemu vodenju jadrnice.
 
Z krmilom določamo smer vožnje tako, da ga odrinemo od sebe (jadrnica zavije proti vetru) ali pa ga povlečemo k sebi (jadrnica zavije proč od vetra) (pri tem mislim samo na podaljšek in ne na celo krmilo).
'''
2. KOBILICA:'''
Kobilica se uporablja le v orzo in takrat zmanjšuje bočno zdrsavanje jadrnice. V mezanave in krmo pa je dvignjena. Takrat pa služi kot stabilizator, da se jadrnica ne zvrne.
 
'''Jadro:'''
 
Jadro je motor jadrnice. Sodobna jadra so narejena iz posebnih materialov, ki se ne raztegnejo in so izredno lahki. Danes so jadra že tako razvita, da lahko celo spreminjajo obliko glede na to kam vozijo. Vsako smer vožnje in spreminjanje jadra bom opisal posebej:
 
 
'''1. Orza:'''
Jadrnica lahko vozi v orzo samo zaradi posebne oblike jadra. V orzo je jadro oblikovano kot navpično obrnjeno letalsko krilo in tako kot pri krilu pride tudi pri jadru do nihanj v pritisku in zaradi tega jadrnica premika naprej. Obliko jadra pa kontroliramo tako, da njegovo vodoravno krivuljo ob majhnem vetru večamo, ob močnejšem pa manjšamo.
 
'''2. Mezanave in krma:'''
Jadro nastavimo tako, da lovi kar čimvec vetra, zato mora veliko krivuljo. V mezanave pa ga moramo dodatno še prilagajati moči vetra, tako da močneje ko piha, manjša mora bit krivulja.
 
'''Položaj jadralca:'''
 
Položaj jadralca je bistven v jadrnici saj vpliva na nagib in hitrost jadrnice. Jadralec mora s položajem svojega telesa poskrbeti, da je jadrnica karseda ravna in da ne sedi preveč spredaj ali zadaj, saj s tem vpliva na hitrost jadrnice (pramec se ali preveč potopi pod vodo ali pa se preveč dvigne; oboje pa zelo vpliva na hitrost). Jadralec pa mora tudi pravilno držati krmilo in škoto (napenjalec glavnega jadra). Kadar vozi jadrnica na desnih uzdah (ko vozi iz desne proti levi) ima jadralec krmilo v desni in škoto v levi roki. Na levih uzdah je ravno obratno. Važen element so tudi noge. Morajo biti čimbolj skupaj in čimbolj poravnane (vendar ne preveč; važno je, da je jadralcu udobno in da ga ne bolijo preveč mišice pri ravnanju jadrnice). Ko jadralec ravna jadrnico, je z nogami zataknjen med paske na dnu in robom jadrnice. Tako vpet poskuša z ostalim telesom se upreti sili vetra na jadro in potegniti jadrnico na svojo stran. Bolj ko bo jadrnica ravna, hitreje bo šla.
 
----
 
'''REGATE'''
 
'''Regatno polje'''
'''Start'''
'''Regatna navodila'''
'''Kazni
'''
 
Regatno polje:
 
Regatno polje je sestavljeno iz štartne linije (navidezne črte med bojo na levi in drogom na barki na desni), 3-5 boj (največkrat so oranžne ali rdeče barve in so cilindraste oblike; visoke so okoli 1m. Široke pa prib. 0,5m), in cilja (med bojo modre barve in modrim drogom na barki). Štartna linija je postavljena pravokotno na veter in je dolga med 50 in 200m (odvisno od števila jadrnic). Postavitev in število boj je odvisno od organizatorjev, obstaja pa pravilo, da je treba vse boje obrniti tako, da jih pustimo na levi strani. Postavitev cilja je odvisna od organizatorja.
 
'''Start:'''
 
Start je najpomembnejši del regate. Regata se začne 5 min. pred dejanskim startom in ta čas imenujemo startna procedura. Poteka pa takole:
 
5 min - opozorilni signal; hkrati s signalom dvignjena zastava razreda
4 min - pripravljalni signal; dvignjena zastava "I", "P" ali črna zastava
1 min - ena minuta; spuščena zastava "I", "P" ali črna zastava
0 min - start; spuščene vse zastave
 
Razpored zastav je odvisen od organizatorja, prikazan je le najbolj pogost vrstni red. Do ene minute pred startom se lahko jadralec prosto giblje po regatnem polju. Zadnjo minuto pred startom pa jadrnica ne sme več biti v regatnem polju (območje med štartno linijo in vsemi bojami). Če pa je slučajno v polju, se mora z njega čim prej umaknit, ampak ne sme iti preko startne linije. Jadrnica, ki tega ne stori, dobi kazen "ocs" ali "bfd", če je bila dvignjena črna zastava (to kazen dobi jadrnica tudi, če prehitro starta in se ne vrne pravočasno pod linijo).
'''
Regatna navodila:'''
 
Vsi udeleženci regate se morajo držati regatnih pravil, ki s popravki izidejo vsake štiri leta, po olimpijskih igrah. Ob vplačilu štatrnine ali samo ob prijavi dobi jadralec še liste, na kateri pišejo vsi podatki o regati, od regatne in protestne komisije, pa do regatnega polja in urnika regat in podelitev. Kaj podrobnejšega se ne da povedati, saj se spreminjajo od regate do regate.
 
'''Kazni:'''
 
Pri kaznih je tako, da je jadralec, ki se je v koga zaletel in ni imel prav, dolžan opraviti 720° obrat okoli svoje osi. Če tega ne stori, lahko oškodovanec dvigne rdečo zastavo in ob prihodu na obalo vloži protestni obrazec. Potem pred protestno komisijo zagovarja protest in če zmaga, dobi krivec diskvalifikacjiske točke (op. Lahko ga vloži kdorkoli, ki je videl prekršek in ima priče). Teh je več vrst:
 
"OCS" : jih dobi tekmovalec, ki je prehitro štartal ; se lahko briše
"DNF" : jih dobi tekmovalec, ki je prišel skozi cilj ; se lahko briše
"DNS" : jih dobi tekmovalec, ki ni štartal ; se lahko briše
"DSQ" : jih dobi tekmovalec, ki je napravil prekršek in ni opravil 720° kazni; se lahko briše
"DND" : najhujša kazen, če jadralec napravi prekršek in se ne vrti, ter napravi še en prekršek;
tudi če zmerja sodnike ali kogarkoli na regatnem polju; se ne more brisati.