Zgodovina Slovenije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
|||
Vrstica 27:
Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na ozemlje današnje Slovenije se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (v slovenščini Ogleja), (181 pr. n. št.). V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). Nato je [[Oktavijan]] v letih 35-33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]] in okoli 16 pr. n. št. mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena področja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je bila vključena v 10. regijo [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''Regio X''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Nastajati so začela mesta [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo''), ki so jih naseljevali priseljenci iz Italije in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi).
Današnji slovenski prostor je bil opustošen med markomanskimi vojnami. Vdor Markomanov, Jazigov in drugih germanskih plemen ter kuga sta prizadela prebivalstvo, tako da se je na ta prostor priselilo mnogo Germanov in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojne so Rimljani zgradili obrambni sistem (''praetentura Italiae et Alpium''), ki je ščitil vzhodno mejo province Italije. Med markomanskimi vojnami sta napravila kariero tudi dve najvidnejši osebi s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (danes [[Trenčin]] na Slovaškem - od Donave najsevernejši rimski napis) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je kasneje bil cesarski tajnik in član cesarjevega sveta [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]].
Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so nastale proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so sodile pod oblast [[metropolija|metropolije]] v Ogleju (Aquileia). Zaradi obrambe meje Italije je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se premikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je iz mest začelo seliti v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in opustošili vrsto mest na poti, ob koncu 5. stoletja pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo in do 536 so bili v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključeni tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in Panonija.
| |||