Itil: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+4 sklici
WikiBayer (pogovor | prispevki)
m vrnitev urejanja uporabnika 172.58.244.135 (pogovor) na zadnjo redakcijo uporabnika InternetArchiveBot
Oznaki: vrnitev vrnjeno
Vrstica 4:
 
== Zgodovina ==
Itil je stal v [[delta|delti]] Volge v severozahodnem kotu [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Glavno mesto Hazarije je postal po porazu [[Hazari|Hazarov]] v drugi hazarski-arabski vojni. Arabski viri iz 9. stoletja ga imenujejo Hamlidž,<ref>{{cite book |last=Golden|first=P.B.|page=230|date=1980|title=Khazar Studies: An Historico-Philological Inquiry into the Origins of the Khazars|publisher=Akadémiai Kiadó}}</ref> ime Itil pa se je pojavilo v 10. stoletju.
 
Ko je bil Itil na višku moči, je bil glavno trgovsko središče ob Volgi. Sestavljen je bil iz treh delov, ki jih je ločevala Volga. V zahodnem delu mesta je bilo upravno središče z dvorom in velikim vojaškim garnizonom. Vzhodni del mesta je bil zgrajen kasneje kot trgovsko središče. V tem delu mesta je bilo veliko javnih kopališč in trgovin. Med zahodnim in vzhodnim delom mesta je bil otok, na katerem sta stali palači hazarskega [[kagan]]a in [[beg]]a. Otok je bil z drugima deloma mesta povezan s [[pontonski most|pontonskim mostom]]. Arabski viri trdijo, da se je polovica mesta imenovala Itil, druga polovica pa [[Hazaran]].
 
Itil je bil multietnično in versko raznoliko mesto, naseljeno z [[judaizem|Judi]], [[krščanstvo|kristjani]], [[islam|muslimani]], [[šamanizem|šamanisti]] in [[poganstvo|pogani]], med katerimi je bilo mnogo tujih trgovcev. Vsaka verska skupnost je imela svoja svetišča in svoje sodnike, ki so razsojali v sporih znotraj posamezne skupnosti. Po dva sodnika so imeli kristjani, Judi in muslimani, sedmi sodnik pa je presojal v sporih med šamanisti in drugimi pogani.<ref>{{cite book |last=Brook|first=K.A.|page=52|date=2018|title=The Jews of Khazaria|edition=3rd|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=9781538103425}}</ref>
 
Leta 968 ali 969 je Itil opustošil [[Kijevska Rusija|kijevski knez]] [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]] Ibn Havkal in al-Makdisi omenjata Itil po letu 969, kar pomeni, da so ga morda obnovili.<ref>{{cite book |last=Dunlop|first=D.M.|pages=245–246, 248|date=1954|title=The History of the Jewish Khazars|publisher=Princeton University Press|language=en}}</ref> Al Biruni je sredi 11. stoletja poročal, da je bil Itil ponovno v ruševinah,<ref>{{cite book |last=Dunlop|first=D.M.|pages=248|date=1954|title=The History of the Jewish Khazars|publisher=Princeton University Press}}</ref> mesta [[Saksin]], ki je bilo zgrajeno kasneje v bližini Itila, pa ni omenjal. Možno je torej, da je bil sredi 11. stoletja porušen ravno ta novi Itil.
 
Arheološki ostanki Itila niso bili nikoli povsem potrjeni. Ena od hipotez pravi, da je mesto poplavilo Kaspijsko jezero. Dimitrij Vasiljev z Astrahanske državne univerze je leta 2003 kljub temu opravil vrsto izkopavanj na nahajališču Samosdelskoje v bližini vasi Samosdelka v delti Volge. Vasiljev je arheološke najdbe pripisal [[Hazari|hazarski]], [[Oguzi|oguški]] in [[Bolgari|bolgarski]] kulturi, kar ga je pripeljalo do prepričanja, da je odkril mesto Saksin. Njegova trditev še ni dokazana. Vasiljev je leta 2006 objavil svoje prepričanje, da najnižja arheološka plast najdišča Samosdelka pripada mestu Itil.<ref>Vasiljev, D.. »Итиль-мечта (The Itil Dream)«. http://www.lechaim.ru/ARHIV/174/VZR/a02.htm. Prejeto 28. septembra 2008.</ref> Leta 2008 je njegova skupina ruskih arheologov objavila, da je odkrila ruševine Itila.<ref>Mirovalev, M. (20. september 2008). »Scholar claims to find medieval Jewish capital«. Yahoo News. Associated Press. http://news.yahoo.com/s/ap/20080920/ap_on_re_eu/russia_lost_capital. Prejeto 28. september 2008.</ref> Po arheoloških izkopavanjih, ki so se začela leta 2019, Damir Solovjov je predlagal, da se arheološko najdišče Semibugri (Семибугры), ki se prav tako nahaja na delti Volge, lahko ostanki Itila.<ref>{{Citat |last=Brook |first=K.A. |language=en |title=The Khazar Capital City of Atil |url=http://www.khazaria.com/atil.html |website=Khazaria Information Center |accessdate=2023-03-21}}</ref>